Mojstri slovenske ilustracije, ki so zaznamovali naša otroštva
Od Mačka Murija do Pika dinozavra in Muce copatarice – nekateri knjižni junaki so z nami že od otroštva. A v spominu niso ostale le njihove zgodbe, temveč tudi podobe, ki so jim vdahnile življenje. Ustvarili so jih mojstri slovenske ilustracije, katerih dela so zaznamovala generacije bralcev. Na Ljubljanskem gradu jih lahko zdaj spoznamo v drugačni luči: v prostorski projekciji Ko ilustracije oživijo ilustracije zapustijo knjižne strani in se razširijo po stenah grajskih Kazemat.
Ilustracije, ki jih prepoznamo že na prvi pogled
Le kdo se ne spomni značilnih podob iz slikanic, ki smo jih listali kot otroci? Ilustracije niso bile zgolj spremljava besedilu, ampak so soustvarjale pravljične svetove, oblikovale našo domišljijo in pogosto ostale v spominu še dolgo po tem, ko smo knjigo odložili. Prav zato imajo nekatera dela slovenskih ilustratorjev posebno mesto v naši kulturni dediščini.
13 ilustratorjev, 13 različnih pogledov na svet
Ančka Gošnik Godec je s svojimi podobami zaznamovala številne generacije otrok. Njene ilustracije Muce copatarice in pravljice Tri botre lisičice so polne drobnih podrobnosti, topline in pravljičnega vzdušja. Njene podobe niso le spremljale zgodb, temveč so jim dale značaj in ustvarile svet, v katerega smo zlahka vstopili. Drugačen, a prav tako prepoznaven likovni svet je ustvarila Marjanca Jemec Božič, ki se je med drugim podpisala pod ilustracije slikanice Piko dinozaver. Njene risbe odlikujejo živahnost, izraziti značaji in humor, zaradi katerih knjižni junaki delujejo, kot da bi se lahko vsak hip premaknili s strani.
Ko govorimo o ilustracijah, ki so postale del slovenskega otroštva, ne moremo mimo Jelke Reichman. Njene mehke linije, svetle barve in nežne podobe živali so zaznamovale številne slikanice, med njimi tudi Mačka Murija Kajetana Koviča. Njen slog je prepoznaven po toplini in občutku za drobne, vsakdanje trenutke, ki v ilustraciji postanejo nekaj čarobnega. S povsem drugačno likovno govorico nagovarja Lila Prap. Njene ilustracije zaznamujejo močne barve, jasne oblike in humor, ki spodbuja radovednost. V slikanicah, kot je Zakaj so zebre progaste?, se prepletata igrivost in raziskovanje, zaradi česar njene podobe nagovarjajo tako otroke kot odrasle.
Pomembno mesto v slovenski ilustraciji ima tudi Zvonko Čoh, čigar dela odlikujejo izraziti liki, bogata barvitost in značilen humor. S svojim ustvarjanjem je oživil številne pravljične svetove, od slovenskega ljudskega izročila do sodobnejših zgodb.
Med ustvarjalkami, ki slovensko ilustracijo predstavljajo tudi v sodobnem času, je Maja P. Kastelic. Njene podobe so polne simbolike, svetlobe in drobnih detajlov, ki bralca vabijo, da se ob njih ustavi in v njih odkrije še kaj več. Njena brezbesedilna slikanica Deček in hiša je odličen primer, kako lahko ilustracija pripoveduje tudi brez ene same napisane besede.
ILUSTRACIJA: Marlenka Stupica, iz knjige Ele Peroci MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON, MKZ 1962; iz knjige Ele Peroci MED PRAVLJICE, MKZ 2022
Marlenka Stupica je s svojimi ilustracijami ustvarila nekatere najbolj prepoznavne podobe klasičnih pravljic. Njene dovršene kompozicije, občutek za barve in pravljično vzdušje so generacije bralcev popeljali v svet Rdeče kapice, Trnuljčice in drugih nepozabnih junakov. Njeno delo ostaja pomemben del slovenske ilustratorske dediščine. Njena vnukinja Hana Stupica nadaljuje družinsko tradicijo, a z lastnim likovnim izrazom. Njene ilustracije odlikujejo natančna risba, bogati detajli in izrazite barve, s katerimi klasičnim pravljičnim motivom vdahne svežino in sodobno občutljivost.
Marjan Manček, ilustrator, karikaturist in animator, je znan po igrivem humorju in izrazitih likih. Njegove risbe so polne gibanja, duhovitih podrobnosti in navihanih junakov. Zna ustvariti prizor, ob katerem se nasmejimo, nato pa ob ponovnem pogledu odkrijemo še kakšno novo podrobnost. Alenka Sottler ustvarja ilustracije, ki presegajo dobesedno ponazoritev besedila. Njene podobe odlikujejo premišljena kompozicija, izrazna likovna govorica in simbolika, ki bralca spodbuja k razmisleku. Njeno delo dokazuje, da je ilustracija lahko tudi samostojna umetniška pripoved. Pri Damijanu Stepančiču se klasična literatura in sodobna likovna govorica srečata na svež način. Njegove ilustracije zaznamujejo izrazite kompozicije in močan vizualni značaj, s katerima znanim zgodbam odpira nove interpretacije. Med njegovimi odmevnimi projekti je tudi ilustrirana izdaja Prešernove Zdravljice.
Peter Škerl ustvarja likovne svetove, polne vzdušja, pripovednih namigov in drobnih podrobnosti. Njegove ilustracije ne ponujajo zgolj vizualne spremljave besedilu, temveč zgodbo nadgrajujejo in puščajo prostor za domišljijo. Ob njih lahko vsak bralec odkrije kaj svojega. Svoje mesto med mojstri slovenske ilustracije ima tudi Ana Zavadlav, ki se posveča tako sodobnim slikanicam kot ljudskim pravljicam in klasični literaturi. Njene ilustracije odlikujejo izrazna risba, občutek za barve in sposobnost, da likovno govorico prilagodi značaju posamezne zgodbe.
Ko ilustracije prestopijo strani knjig
Vsak od teh 13 umetnikov ima svoj rokopis, svoj način pripovedovanja in svoj pogled na svet. Prav ta raznolikost je v središču projekcije Ko ilustracije oživijo na Ljubljanskem gradu, kjer se dela slovenskih ilustratorskih mojstrov srečajo v skupni vizualni pripovedi. V grajskih Kazematih ilustracije zapustijo knjižne strani in se v prepletu svetlobe, barv in glasbe razširijo po stenah ter obiskovalce obdajo z znanimi in manj znanimi likovnimi svetovi. Približno 15-minutna projekcija povezuje ilustracije iz različnih obdobij, od sredine prejšnjega stoletja do danes, ter razkriva njihovo bogastvo na način, ki ga ob listanju knjig ne moremo doživeti. Tako lahko znane podobe pogledamo z nove perspektive, opazimo podrobnosti, ki so nam morda nekoč ušle, in ilustracijo spoznamo kot samostojno umetnost. Obenem je to priložnost za srečanje z deli, ki so oblikovala slovensko ilustratorsko tradicijo, ter za ponovni obisk pravljičnih svetov, ki so zaznamovali številna otroštva.
Prostorska projekcija Ko ilustracije oživijo je v grajskih Kazematih na ogled do 10. januarja 2027, vsak dan med 9. in 18. uro, ponavlja pa se vsakih 15 minut. Za obiskovalce z grajsko vstopnico je ogled brezplačen, na voljo pa je tudi samostojna vstopnica za projekcijo. Pripravljena je v sodelovanju z Mladinsko knjigo.
Sponzor razstave je Zavarovalnica Triglav d. d.
Preberi več >