Preberi več >
FILM: PREKLINJAM
Biografska drama Preklinjam (I Swear) prinaša pretresljivo, a hkrati navdihujočo zgodbo človeka, ki je svojo največjo življenjsko preizkušnjo spremenil v poslanstvo. Film, ki ga podpisuje režiser Kirk Jones, temelji na resničnem življenju Johna Davidsona – moškega, ki se je že v najstniških letih soočil z diagnozo Tourettov sindrom.
Ko telo govori po svoje
Tourettov sindrom je motnja, ki razbije iluzijo nadzora. Kaže se v tikih – nenadnih, nehotenih gibih ali glasovih, ki jih posameznik ne more preprosto ustaviti. Včasih so komaj opazni, drugič glasni, vsiljivi, družbeno nerodni. In prav v tej nepredvidljivosti tiči jedro nerazumevanja. Javnost si sindrom pogosto predstavlja skozi najbolj skrajno obliko – nehoteno preklinjanje. A resničnost je tišja, bolj zapletena, bolj človeška. Večina ljudi s Tourettovim sindromom nikoli ne izreče 'prepovedanih' besed, ki jih film že v uvodu provokativno izpostavi. Toda družba si zapomni prav te.
Stigma: ko nevednost postane sodba
Ko telo deluje drugače, ga okolica hitro označi. Tiki so pogosto videti kot izzivanje, nespoštovanje ali čudaštvo. In tako posameznik nehote postane tarča posmeha, nelagodja, celo izključevanja. V osemdesetih letih, ko je odraščal Davidson, je bilo znanja o sindromu komaj za vzorec. Razlika ni bila pojasnjena – bila je obsojena. Beseda »drugačen« je hitro postala »napačen«. In prav tu se začne njegova zgodba.
Deček, ki je postal obraz razumevanja
Pri petnajstih letih John Davidson dobi diagnozo. Namesto olajšanja je prišlo še več vprašanj. Znajde se v svetu, kjer njegovi nenadzorovani gibi in izbruhi besed sprožajo nerazumevanje, posmeh in izključenost. Vrstniki ga označijo za »norega«, družba pa njegovega stanja ne zna umestiti. Prelomni trenutek nastopi leta 1989, ko BBC predvaja dokumentarec John's Not Mad. Kamera prvič ne beži pred njegovo drugačnostjo – temveč jo poskuša razumeti. Gledalci po vsej Veliki Britaniji prvič vidijo, kaj pomeni živeti s Tourettovim sindromom. Ta izpostavljenost Davidsona ne zlomi. Preoblikuje ga. Iz opazovanega postane govorec. Iz posameznika, ki se brani, postane posameznik, ki pojasnjuje. Njegova ranljivost postane most do drugih. Kot odrasel začne zavestno rušiti predsodke, govoriti o izkušnji, ki jo mnogi skrivajo. Njegovo življenje postopoma preseže osebno zgodbo – postane zgodba skupnosti.
Film, ki nas ne pusti ravnodušnih
Vlogo odraslega Davidsona prepričljivo odigra Robert Aramayo, ki ga gledalci poznajo tudi iz serij Gospodar prstanov: Prstani moči in Igra prestolov. Mlajšo različico lika upodobi Scott Ellis Watson. Močno podporo ustvarjajo še priznani igralci Maxine Peake, Shirley Henderson in Peter Mullan. Film je bil izjemno dobro sprejet – gledalci v britanskih kinematografih so mu namenili kar 87 % oceno »odlično«. Prejel je tudi več pomembnih nagrad, med drugim dve nagradi BIFA in dve nagradi BAFTA, vključno za igralski dosežek Roberta Aramaya.
Preklinjam (I Swear) ne išče usmiljenja. Ne olepšuje. Ne moralizira. Namesto tega postavi ogledalo – gledalcu, družbi, našim hitrim sodbam. In v tem ogledalu se pokaže nekaj neprijetnega: kako hitro označimo, kar ne razumemo. Kako redko prisluhnemo, preden presodimo. A hkrati film ponudi tudi drugo možnost – razumevanje. Sočutje. Sprejemanje.
Premiera filma bo to sredo, 6. maja v Kinodvoru, na redni spored v vseh kinematografih pa bo od četrtka, 7. maja dalje.
