KAJ SO PAMETNE DROGE?

»Moje delo je izrazito stresno in psihično naporno. Vsak dan sprejemam neštete odločitve, od katerih je odvisno delovanje podjetja, zato ni časa za cincanje, za dolgo razmišljanje, za utrujenost in neodločnost. Moji možgani morajo ves čas delovati 100-odstotno,« razlaga, recimo ji Maja (iz očitnih razlogov je želela ostati anonimna), ki je zaposlena v enem izmed podjetij v Sloveniji. »Moj delovnik je precej daljši od 8 ur, veliko potujem, imam tudi družino in včasih mi enostavno vse ne uspe,« razlaga. In ker si tega ne more privoščiti, se je pred letom in pol zatekla k 'pametnim' drogam. »Za Modafinil sem slišala od kolegice na konferenci v tujini in tam sem ga tudi prvič poskusila. Povedala mi je, da jemlje zdravilo, ki ji pomaga, da ostaja na delovnem mestu maksimalno zbrana in osredotočena tudi takrat, ko je utrujena. Prvič mi ni bilo všeč. Počutila sem se razdražljivo, govorila sem kot dež in bila sem žejna,« razlaga Maja, ki je s konference domov prinesla sedem tabletk, darilo kolegice za 'krizne' trenutke. »Dolgo časa sem jih imela v torbici, potem pa sem nekega dne, ko sem bila tako izčrpana, da nisem več vedela, katero reč naj opravim prej, pogoltnila eno. Utrujenost je minila, spet sem jasno mislila, razdraženost se ni pojavila in delo, za katero potrebujem drugače 2 uri, sem opravila v 45 minutah.« Maja Modafinil, ki se sicer na recept uporablja za zdravljenje narkolepsije, z manjšimi premori jemlje približno leto in pol. » Po navadi vzamem 50 mg na dan, med vikendi in dopustom pa 'abstiniram'. Če ga ne užijem dalj časa, postanem izjemo utrujena in zaspana, zato tega ne počnem.« Maja se zaveda, da je uživanje Modafinila tvegano za njeno zdravje, vendar, kot pravi sama, 'prednosti ta hip odtehtajo slabosti'. »Seveda to ni dolgoročna rešitev, jemati ga bom nehala takoj, ko se bodo zadeve umirile, ko bo moja služba postala manj zahtevna. Prizadevam si za to,« še pove in doda, da je med kolegicami tistih, ki si na delovnem mestu redno ali vsaj občasno pomagajo s pametnimi drogami, precej več kot tistih, ki jih ne uživajo nikoli.

Kaj so pametne droge?
Simon Wills, na britanski  univerzi  Trust Hospitals University Wessex vodja Informacijskega centra za droge in zdravila, v knjigi Drugs of Abuse o pametnih drogah piše kot o možganskih spodbujevalcih, ki izvirajo iz učinkovin, ki izboljšujejo možganske funkcije pri ljudeh z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen. Za nootropike velja, da so snovi, ki izboljšajo ali spodbudijo naravne procese kognicije brez sedativnih ali drugih neželenih učinkov že poznanih psihoaktivnih snovi oz drog.  »V literaturi zasledimo, da se je prvo poimenovanje nootropiki pojavilo v 70. letih prejšnjega stoletja, vse večji pomen in uporabo pa so si te spojine 'prislužile' z razumevanjem mehanizmov nevrodegenerativnih bolezni, pri katerih je zaznaven upad kognitivnih sposobnosti, in s pojavom učinkovin, ki takšna stanja izboljšujejo. Seveda so tovrstne zdravilne učinkovine postale zanimive tudi za uporabo (oz. zlorabo) pri zdravih ljudeh, ki želijo povečati svoje kognitivne sposobnosti ter podaljšati čas budnosti in sposobnosti za opravljanje dela. Če razmišljamo širše, je želja po povečanju tovrstnih sposobnosti stara kot človeštvo in prav zato so stari zdravilci z opazovanjem ugotavljali, kaj lahko izboljša kognitivne sposobnosti ljudi in začeli  v te namene izkoriščati delovanje različnih rastlin in njihovih izvlečkov, prav tako pa so to povezovali z ustreznim načinom življenja. Sicer pa večina izmed nas uživa kofein v taki ali drugačni obliki. Tudi to je poživilo, ki vpliva na naše mentalne funkcije, pa imamo njegovo uporabo za nekaj samo po sebi umevnega,«  pravi redna profesorica za področje farmacevtske kemije na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, doktorica Marija Sollner Dolenc, ki v okviru izbirnih predmetov študijskih programov Farmacija in Laboratorijska biomedicina študente  seznanja z delovanjem psihoaktivnih snovi in z zlorabo zdravil.

Celoten članek si lahko preberete v marčevski številki revije.