NAJBOLJŠI MUZEJI NA SVETU
Če vas bo pot letošnjo jesen vodila v katerega od večjih turističnih mest, si ob občudovanju vseh ostalih znamenitosti nekaj časa odtrgajte tudi za ogled najznamenitejših muzejev, v katerih vas bodo navdihnile svetovno znane mojstrovine, nastale izpod rok največjih umetnikov.
ERMITAŽ, SANKT PETERBURG
Sanktpeterburški muzej se nahaja na obali reke Neva, s svojimi 6 stavbami – glavna izmed njih, Zimski dvorec, je bila nekoč uradna rezidenca ruskih carjev –, 350 razkošno opremljenimi sobami in več kot 60.000 deli pa vsako leto privabi od 3 do 4 milijone obiskovalcev. Muzej, ki ga je v drugi polovici 16. stoletja s ciljem, da zasenči vse ostale kraljevske palače v Evropi, dala zgraditi Elizabeta, hčerka Petra I., danes vključuje umetniška dela, nastala v času od kamene dobe pa vse do današnjih dni, najznačilnejšo zbirko pa predstavljajo dela zahodnoevropskih slikarjev, kot so Michelangelo, Leonardo da Vinci, Rubens, Rembrandt, Picasso, Vincent van Gogh itd. Do 16. 8. imate čas, da si ogledate tudi razstavo Arte Povera. A Creative Revolution, ki bo na enem mestu združila več kot 50 italijanskih umetnikov, ki so se v sedemdesetih letih 20. stoletja pri svojem ustvarjanju odmaknili od tradicionalnih industrijskih materialov, namesto teh pa s časopisi, krpami in vejami dreves ustvarjali t. i. slabo umetnost.
BRITANSKI MUZEJ, LONDON
Enega od najslavnejših muzejev na svetu je leta 1753 z več kot 70.000 primerki ustanovil zdravnik in znanstvenik Hans Sloan, njegovi prvotni zbirki raznih tiskanih publikacij, rastlin, risb iz starega Egipta itd., pa je kralj George II. kasneje dodal še kraljevi knjižnici, s čimer je bila ustvarjena temeljna zbirka muzeja, ki ni nikoli pripadal ne cerkvi ne kralju, temveč je bil že od začetka brezplačno odprt ljudstvu. Danes je v njem razstavljenih približno 6 milijonov umetniških del, ki so del zgodovine številnih držav in kontinentov, med najbolj znanimi pa so marmornate gravure iz atenskega Partenona, mačja mumija, kip Bude, portlandska vaza ter granitni kip Ramzesa, ogleda vredne pa so tudi stalne zbirke kitajske keramike, ur in kovancev. Do 29. 7. si nujno oglejte tudi čudovito razstavo, ki je v središče svojega zanimanja postavila vpliv antične umetnosti na velikega Rodina – enega svetovno najbolj znanih kiparjev, ki je kipom vrnil 'živost', v svojem opusu pa ustvaril tako velike umetnine, kot sta Poljub in Mislec. Če se boste v Londonu mudili septembra, pa se na razstavi I Object: Ian Hislop`s search for dissident prepričajte tudi o tem, da so imeli skozi celotno zgodovino o aktualnem družbenem dogajanju poleg zmagovalcev veliko povedati tudi 'poraženci', uporniki in posebneži.
LOUVRE, PARIZ
Eden od najbogatejših, največjih in najbolje obiskanih muzejev na svetu se nahaja v palači Louvre, ki jo je kot rezidenco francoskih kraljev v 12. stoletju dal zgraditi Filip II., v času vladavine Ludvika XVI. so v njej živeli celo umetniki, med francosko revolucijo pa se je Louvre spremenil v muzej in svoja vrata tako prvič odprl tudi za ljudstvo. V njem si obiskovalci danes lahko ogledate več kot 35.000 vrhunskih umetniških del, ki so nastajala v obdobju od 7. stol. pr. n. št. pa vse do petdesetih let 19. stoletja, v muzeju pa so razdeljena na 8 kuratorskih predelov. Pred obiskom si izdelajte dober logistični načrt, če pa vas bo preganjal čas, si obvezno oglejte vsaj stanovanje Napoleona III., Rubensovo sobo, Nike Samotraško, Michelangelovega Umirajočega sužnja, Veronesejevo Svatbo v Kani, Murakabijev zakonik, Miloško Venero ter Amorja in Psiho beneškega slikarja Antonia Canove, do slavne Mona Lise, ki v muzej privabi največ občudovalcev, pa se odpravite le, če imate vsaj malce potrpljenja – gneča okoli nje je namreč precej velika. Do 23. 7. ne zamudite tudi razstave velikega Eugèna Delacroixa, na kateri bo na ogled postavljenih več kot 180 njegovih del, do 10. 9. pa si oglejte tudi neprekosljivo zbirko najfascinantnejših evropskih pastelnih slik, ustvarjenih v 17. in 18. stoletju.
VATIKANSKI MUZEJI, VATIKAN
Največji kompleks muzejev v najmanjši državi na svetu vsebuje več kot 70.000 umetniških in krščanskih del, ki so jih različni papeži zbirali skozi dolga stoletja, mednje pa spadajo tudi nekatere najslavnejše klasične skulpture in najpomembnejše umetnine iz obdobja renesanse. Če vas bodo letošnje poletje vse poti vodile v Rim, si v muzejih, ki jih na leto obišče približno 6 milijonov obiskovalcev, obvezno oglejte s čudovitimi freskami poslikane Rafaelove sobe, vozni paviljon, ki vas bo seznanil z zgodovino papeških vozil v zadnjih dveh stoletjih, najslavnejša dela Leonarda da Vincija, Raphaella in Carvaggia, veličastne kipe v Muzeju Pia-Clementina, mumije v Egiptovskem gregorijanskem muzeju ter impresivno Galerijo zemljevidov, ne izpustite pa niti opevane Sikstinske kapele, v kateri potekajo konklave, najbolj znana pa je po svoji čudoviti stropni poslikavi, za katero je slavni Michelangelo potreboval kar 4 leta.
MUZEJ PRADO, MADRID
Glavni španski narodni muzej umetnosti, ki je bil leta 1819 ustanovljen kot muzej slik in skulptur, se nahaja v središču Madrida in temelji na nekdanji španski kraljevi zbirki. Ena od najboljših svetovnih zbirk evropske umetnosti od 12. pa vse do začetka 19. stoletja vključuje okoli 7600 slik, 4800 grafik in 8200 risb ter številna druga umetniška dela in dokumente. Med njimi vas bodo sigurno najbolj navdušila dela Diega Velasqueza, El Greca, Tiziana, Petra Paula Rubensa, Hieronymusa Boscha in Francisca Goye, ki je tudi najobširneje zastopan. Nujno si oglejte slavno Velasquezovo Las meninas (Spletični), ki je kot navdih služila številnim kasnejšim slikarjem, ne spreglejte pa niti nadrealističnega Boschovega Vrta zemeljskih naslad, Carvaggiovega Davida in Goljata, Treh gracij flamskega slikarja Rubensa ter grozljive 3. maj 1808, na kateri je Goya, ki je vojne grozote prikazoval brez vsakršne prizanesljivosti in olepševanja, upodobil trenutek, ko Francozi streljajo na talce. Do 30. 9. bo na ogled tudi razstava portretov beneškega slikarja Lorenza Lotta.
METROPOLITANSKI MUZEJ UMETNOSTI, NEW YORK
Newyorški muzej, ki se nahaja na vzhodni strani Centralnega parka, sodi med največje in najvplivnejše muzeje na svetu. V svoji zbirki hrani več kot dva milijona umetniških del iz celega sveta ter iz vseh zgodovinskih obdobij, njegov največji delež pa predstavljajo slike, med katere spadajo tudi dela svetovno znanih impresionističnih in renesančnih slikarjev, pa tudi afriške, azijske in islamske umetnosti. Zanimiva je tudi zbirka ameriške dekorativne umetnosti z največjo kolekcijo vitražov na svetu (vključno z deli Tiffanyja), zbirka orožja in oklepov, katerih večina sodi na Japonsko in v pozni evropski srednji vek, modnim navdušencem pa bodo najbolj všeč modne razstave, ki v muzeju potekajo dvakrat na leto. Do 10. oktobra si lahko ogledate impresivno Heavenly Bodies: Fashion and the Catholic Imagination, ki raziskuje, kako je krščanstvo vplivalo na kreacije največjih modnih oblikovalcev 20. stoletja (Alexander McQueen, Yves Saint Laurent, Jean Paul Gaultier, John Galliano, Valentino …), ki so bili vzgojeni v rimskokatoliškem duhu ali pa vsaj navdahnjeni s krščansko ikonografijo. Ne spreglejte tudi zbirke Monetovih del, Sokratove smrti francoskega slikarja Jacquesa-Luisa Davida, Picassove Gertrude Stein, Ducciove Marije z otrokom in Degasove Šole baleta.
RIJKSMUSEUM, AMSTERDAM
V eni od najbolj obleganih znamenitosti Amsterdama boste odkrili najbogatejšo zbirko nizozemskih umetniških del, ki so nastala med letoma 1200 in 2000, mednje pa spadajo tudi mojstrovine največjih nizozemskih slikarskih mojstrov, kot so Jacob Isaakszoon van Ruisdael, Hans Hals, Johannes Vermeer in Rembrandt. Če se želite izogniti gneči, vstopnico vnaprej kupite preko spleta ter si naredite dober načrt, kaj bi si v muzeju, ki obsega 80 galerij, najraje ogledali. Ne spreglejte najbolj znane Rembrandtove Nočne straže, Vermeerove Molznice, Quellinusove Blaznosti, ki tehta kar 1887 kg, ter Pienmanove Bitke pri Waterlooju, ki predstavlja največji eksponat v muzeju. Če se navdušujete nad čipko, si do 22. julija oglejte tudi razstavo, ki bo postregla z več kot 3500 čipkami, nastalimi med 16. in 20. stoletjem. Ko se boste naužili nizozemske umetnosti, zavijte še v RIJKS – muzejsko, z Michellinovo zvezdico okronano restavracijo, v kateri vas bodo Nizozemci zlahka prepričali, da kreativnost obvladajo tudi na krožniku.
Napisala: Mateja Arnež
ERMITAŽ, SANKT PETERBURG
Sanktpeterburški muzej se nahaja na obali reke Neva, s svojimi 6 stavbami – glavna izmed njih, Zimski dvorec, je bila nekoč uradna rezidenca ruskih carjev –, 350 razkošno opremljenimi sobami in več kot 60.000 deli pa vsako leto privabi od 3 do 4 milijone obiskovalcev. Muzej, ki ga je v drugi polovici 16. stoletja s ciljem, da zasenči vse ostale kraljevske palače v Evropi, dala zgraditi Elizabeta, hčerka Petra I., danes vključuje umetniška dela, nastala v času od kamene dobe pa vse do današnjih dni, najznačilnejšo zbirko pa predstavljajo dela zahodnoevropskih slikarjev, kot so Michelangelo, Leonardo da Vinci, Rubens, Rembrandt, Picasso, Vincent van Gogh itd. Do 16. 8. imate čas, da si ogledate tudi razstavo Arte Povera. A Creative Revolution, ki bo na enem mestu združila več kot 50 italijanskih umetnikov, ki so se v sedemdesetih letih 20. stoletja pri svojem ustvarjanju odmaknili od tradicionalnih industrijskih materialov, namesto teh pa s časopisi, krpami in vejami dreves ustvarjali t. i. slabo umetnost.
BRITANSKI MUZEJ, LONDON
Enega od najslavnejših muzejev na svetu je leta 1753 z več kot 70.000 primerki ustanovil zdravnik in znanstvenik Hans Sloan, njegovi prvotni zbirki raznih tiskanih publikacij, rastlin, risb iz starega Egipta itd., pa je kralj George II. kasneje dodal še kraljevi knjižnici, s čimer je bila ustvarjena temeljna zbirka muzeja, ki ni nikoli pripadal ne cerkvi ne kralju, temveč je bil že od začetka brezplačno odprt ljudstvu. Danes je v njem razstavljenih približno 6 milijonov umetniških del, ki so del zgodovine številnih držav in kontinentov, med najbolj znanimi pa so marmornate gravure iz atenskega Partenona, mačja mumija, kip Bude, portlandska vaza ter granitni kip Ramzesa, ogleda vredne pa so tudi stalne zbirke kitajske keramike, ur in kovancev. Do 29. 7. si nujno oglejte tudi čudovito razstavo, ki je v središče svojega zanimanja postavila vpliv antične umetnosti na velikega Rodina – enega svetovno najbolj znanih kiparjev, ki je kipom vrnil 'živost', v svojem opusu pa ustvaril tako velike umetnine, kot sta Poljub in Mislec. Če se boste v Londonu mudili septembra, pa se na razstavi I Object: Ian Hislop`s search for dissident prepričajte tudi o tem, da so imeli skozi celotno zgodovino o aktualnem družbenem dogajanju poleg zmagovalcev veliko povedati tudi 'poraženci', uporniki in posebneži.
LOUVRE, PARIZ
Eden od najbogatejših, največjih in najbolje obiskanih muzejev na svetu se nahaja v palači Louvre, ki jo je kot rezidenco francoskih kraljev v 12. stoletju dal zgraditi Filip II., v času vladavine Ludvika XVI. so v njej živeli celo umetniki, med francosko revolucijo pa se je Louvre spremenil v muzej in svoja vrata tako prvič odprl tudi za ljudstvo. V njem si obiskovalci danes lahko ogledate več kot 35.000 vrhunskih umetniških del, ki so nastajala v obdobju od 7. stol. pr. n. št. pa vse do petdesetih let 19. stoletja, v muzeju pa so razdeljena na 8 kuratorskih predelov. Pred obiskom si izdelajte dober logistični načrt, če pa vas bo preganjal čas, si obvezno oglejte vsaj stanovanje Napoleona III., Rubensovo sobo, Nike Samotraško, Michelangelovega Umirajočega sužnja, Veronesejevo Svatbo v Kani, Murakabijev zakonik, Miloško Venero ter Amorja in Psiho beneškega slikarja Antonia Canove, do slavne Mona Lise, ki v muzej privabi največ občudovalcev, pa se odpravite le, če imate vsaj malce potrpljenja – gneča okoli nje je namreč precej velika. Do 23. 7. ne zamudite tudi razstave velikega Eugèna Delacroixa, na kateri bo na ogled postavljenih več kot 180 njegovih del, do 10. 9. pa si oglejte tudi neprekosljivo zbirko najfascinantnejših evropskih pastelnih slik, ustvarjenih v 17. in 18. stoletju.
VATIKANSKI MUZEJI, VATIKAN
Največji kompleks muzejev v najmanjši državi na svetu vsebuje več kot 70.000 umetniških in krščanskih del, ki so jih različni papeži zbirali skozi dolga stoletja, mednje pa spadajo tudi nekatere najslavnejše klasične skulpture in najpomembnejše umetnine iz obdobja renesanse. Če vas bodo letošnje poletje vse poti vodile v Rim, si v muzejih, ki jih na leto obišče približno 6 milijonov obiskovalcev, obvezno oglejte s čudovitimi freskami poslikane Rafaelove sobe, vozni paviljon, ki vas bo seznanil z zgodovino papeških vozil v zadnjih dveh stoletjih, najslavnejša dela Leonarda da Vincija, Raphaella in Carvaggia, veličastne kipe v Muzeju Pia-Clementina, mumije v Egiptovskem gregorijanskem muzeju ter impresivno Galerijo zemljevidov, ne izpustite pa niti opevane Sikstinske kapele, v kateri potekajo konklave, najbolj znana pa je po svoji čudoviti stropni poslikavi, za katero je slavni Michelangelo potreboval kar 4 leta.
MUZEJ PRADO, MADRID
Glavni španski narodni muzej umetnosti, ki je bil leta 1819 ustanovljen kot muzej slik in skulptur, se nahaja v središču Madrida in temelji na nekdanji španski kraljevi zbirki. Ena od najboljših svetovnih zbirk evropske umetnosti od 12. pa vse do začetka 19. stoletja vključuje okoli 7600 slik, 4800 grafik in 8200 risb ter številna druga umetniška dela in dokumente. Med njimi vas bodo sigurno najbolj navdušila dela Diega Velasqueza, El Greca, Tiziana, Petra Paula Rubensa, Hieronymusa Boscha in Francisca Goye, ki je tudi najobširneje zastopan. Nujno si oglejte slavno Velasquezovo Las meninas (Spletični), ki je kot navdih služila številnim kasnejšim slikarjem, ne spreglejte pa niti nadrealističnega Boschovega Vrta zemeljskih naslad, Carvaggiovega Davida in Goljata, Treh gracij flamskega slikarja Rubensa ter grozljive 3. maj 1808, na kateri je Goya, ki je vojne grozote prikazoval brez vsakršne prizanesljivosti in olepševanja, upodobil trenutek, ko Francozi streljajo na talce. Do 30. 9. bo na ogled tudi razstava portretov beneškega slikarja Lorenza Lotta.
METROPOLITANSKI MUZEJ UMETNOSTI, NEW YORK
Newyorški muzej, ki se nahaja na vzhodni strani Centralnega parka, sodi med največje in najvplivnejše muzeje na svetu. V svoji zbirki hrani več kot dva milijona umetniških del iz celega sveta ter iz vseh zgodovinskih obdobij, njegov največji delež pa predstavljajo slike, med katere spadajo tudi dela svetovno znanih impresionističnih in renesančnih slikarjev, pa tudi afriške, azijske in islamske umetnosti. Zanimiva je tudi zbirka ameriške dekorativne umetnosti z največjo kolekcijo vitražov na svetu (vključno z deli Tiffanyja), zbirka orožja in oklepov, katerih večina sodi na Japonsko in v pozni evropski srednji vek, modnim navdušencem pa bodo najbolj všeč modne razstave, ki v muzeju potekajo dvakrat na leto. Do 10. oktobra si lahko ogledate impresivno Heavenly Bodies: Fashion and the Catholic Imagination, ki raziskuje, kako je krščanstvo vplivalo na kreacije največjih modnih oblikovalcev 20. stoletja (Alexander McQueen, Yves Saint Laurent, Jean Paul Gaultier, John Galliano, Valentino …), ki so bili vzgojeni v rimskokatoliškem duhu ali pa vsaj navdahnjeni s krščansko ikonografijo. Ne spreglejte tudi zbirke Monetovih del, Sokratove smrti francoskega slikarja Jacquesa-Luisa Davida, Picassove Gertrude Stein, Ducciove Marije z otrokom in Degasove Šole baleta.
RIJKSMUSEUM, AMSTERDAM
V eni od najbolj obleganih znamenitosti Amsterdama boste odkrili najbogatejšo zbirko nizozemskih umetniških del, ki so nastala med letoma 1200 in 2000, mednje pa spadajo tudi mojstrovine največjih nizozemskih slikarskih mojstrov, kot so Jacob Isaakszoon van Ruisdael, Hans Hals, Johannes Vermeer in Rembrandt. Če se želite izogniti gneči, vstopnico vnaprej kupite preko spleta ter si naredite dober načrt, kaj bi si v muzeju, ki obsega 80 galerij, najraje ogledali. Ne spreglejte najbolj znane Rembrandtove Nočne straže, Vermeerove Molznice, Quellinusove Blaznosti, ki tehta kar 1887 kg, ter Pienmanove Bitke pri Waterlooju, ki predstavlja največji eksponat v muzeju. Če se navdušujete nad čipko, si do 22. julija oglejte tudi razstavo, ki bo postregla z več kot 3500 čipkami, nastalimi med 16. in 20. stoletjem. Ko se boste naužili nizozemske umetnosti, zavijte še v RIJKS – muzejsko, z Michellinovo zvezdico okronano restavracijo, v kateri vas bodo Nizozemci zlahka prepričali, da kreativnost obvladajo tudi na krožniku.
Napisala: Mateja Arnež