PROBIOTIKI ZA LEPŠO KOŽO
Če jih privoščite črevesju, zakaj jih ne bi še obrazu? Raziskovalci namreč zatrjujejo, da so novi sveti gral lepe kože.
Da so probiotiki ključ do zdravega črevesja, bržkone ni treba podrobneje razlagati. Dobre, žive bakterije, ki ugodno vplivajo na naše zdravje, povečujejo našo imunost oziroma krepijo naš imunski sistem. V prebavilih tekmujejo z zdravju škodljivimi bakterijami, razgrajujejo sestavine hrane, spodbujajo delovanje prebavil in pomagajo pri krepitvi naravne odpornosti. Kadar je ravnovesje bakterij v naši mikrobioti pravilno, se dobro počutimo, ko pa se podre (poglavitni krivci so neredno prehranjevanje in neuravnoteženi obroki, stres in zdravila), se pojavijo težave.
Ameriški nevrolog dr. David Perlmutter, avtor knjige Brain Maker, ki že vrsto let raziskuje kompleksno povezavo med črevesnimi mikrobi in možgani, trdi, da lahko neuravnoteženost v črevesju v veliki meri 'pomaga' pri nastanku najrazličnejših bolezni, tudi depresije in Alzheimerjeve bolezni, pa tudi pri pojavljanju težav s kožo, kot so akne in ekcemi. »Prav vnetni kožni procesi so velikokrat znak, da je s črevesjem nekaj narobe,« razlaga. Raziskave o vlogi mikrobiote na različne vidike človekovega zdravja so v zadnjem času vse pogostejše, zaradi česar ni presenetljivo, da so številne kozmetične hiše začele probiotike dodajati tudi v svoje kozmetične izdelke. Kot menijo strokovnjaki, probiotiki v kozmetičnih izdelkih pomagajo, tako kot v črevesju, vzpostaviti in uravnotežiti mikrofloro kože, krepijo njeno naravno obrambo ter so v pomoč pri preprečevanju morebitnih okužb in raznih vnetij.
PREPROSTO DO BOLJ ZDRAVEGA MIKROBIOMA
1 DNEVNO UŽIVANJE PROBIOTIKOV
Dr. Perlmutter svetuje formule, ki vsebujejo vsaj pet različnih sevov, in sicer Bifidobacterium lactis, Bifidobacterium longum, Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus brevis in Lactobacillus plantarum.
2 UŽIVANJE FERMENTIRANE HRANE
Privoščite si kislo zelje, korejski kimči, miso, tempeh, jogurt, kefir in kislo mleko.
3 ZMANJŠANJE VNOSA OGLJIKOVIH HIDRATOV
Dr. Perlmutter svetuje, naj dnevni vnos ogljikovih hidratov ne presega 80 gramov, saj trdi, da lahko tudi 'zdravi' ogljikovi hidrati, kot so denimo polnozrnata žita, višajo raven kortizola, to pa povzroča sindrom prepustnega črevesja in vnetja.
4 NE POZABITE NA PREBIOTIKE
Prebiotiki pospešujejo rast in razmnoževanje probiotikov. Dobri viri so čebula, česen, por, korenina cikorije, beluši, špinača in banane.
Da so probiotiki ključ do zdravega črevesja, bržkone ni treba podrobneje razlagati. Dobre, žive bakterije, ki ugodno vplivajo na naše zdravje, povečujejo našo imunost oziroma krepijo naš imunski sistem. V prebavilih tekmujejo z zdravju škodljivimi bakterijami, razgrajujejo sestavine hrane, spodbujajo delovanje prebavil in pomagajo pri krepitvi naravne odpornosti. Kadar je ravnovesje bakterij v naši mikrobioti pravilno, se dobro počutimo, ko pa se podre (poglavitni krivci so neredno prehranjevanje in neuravnoteženi obroki, stres in zdravila), se pojavijo težave.
Ameriški nevrolog dr. David Perlmutter, avtor knjige Brain Maker, ki že vrsto let raziskuje kompleksno povezavo med črevesnimi mikrobi in možgani, trdi, da lahko neuravnoteženost v črevesju v veliki meri 'pomaga' pri nastanku najrazličnejših bolezni, tudi depresije in Alzheimerjeve bolezni, pa tudi pri pojavljanju težav s kožo, kot so akne in ekcemi. »Prav vnetni kožni procesi so velikokrat znak, da je s črevesjem nekaj narobe,« razlaga. Raziskave o vlogi mikrobiote na različne vidike človekovega zdravja so v zadnjem času vse pogostejše, zaradi česar ni presenetljivo, da so številne kozmetične hiše začele probiotike dodajati tudi v svoje kozmetične izdelke. Kot menijo strokovnjaki, probiotiki v kozmetičnih izdelkih pomagajo, tako kot v črevesju, vzpostaviti in uravnotežiti mikrofloro kože, krepijo njeno naravno obrambo ter so v pomoč pri preprečevanju morebitnih okužb in raznih vnetij.
PREPROSTO DO BOLJ ZDRAVEGA MIKROBIOMA
1 DNEVNO UŽIVANJE PROBIOTIKOV
Dr. Perlmutter svetuje formule, ki vsebujejo vsaj pet različnih sevov, in sicer Bifidobacterium lactis, Bifidobacterium longum, Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus brevis in Lactobacillus plantarum.
2 UŽIVANJE FERMENTIRANE HRANE
Privoščite si kislo zelje, korejski kimči, miso, tempeh, jogurt, kefir in kislo mleko.
3 ZMANJŠANJE VNOSA OGLJIKOVIH HIDRATOV
Dr. Perlmutter svetuje, naj dnevni vnos ogljikovih hidratov ne presega 80 gramov, saj trdi, da lahko tudi 'zdravi' ogljikovi hidrati, kot so denimo polnozrnata žita, višajo raven kortizola, to pa povzroča sindrom prepustnega črevesja in vnetja.
4 NE POZABITE NA PREBIOTIKE
Prebiotiki pospešujejo rast in razmnoževanje probiotikov. Dobri viri so čebula, česen, por, korenina cikorije, beluši, špinača in banane.