KDO JE JT LEROY?
Sramežljiv, skrivnosten in skrit pod prevelikimi sončnimi očali ter svetlo lasuljo je talentirani ameriški pisatelj JT LeRoy dolga leta veljal za veliko literarno zvezdo. Ljudje so ga oboževali, največji zvezdniki pa so javno prebirali njegova dela, vse dokler se ni izkazalo, da je vse skupaj bizarna potegavščina – JT LeRoy tako kot liki v njegovih zgodbah ni nikoli obstajal, ampak je bil izmišljotina Laure Albert – ameriške gospodinje, ki ji je uspela prevara, po kateri sta bila posneta dva dokumentarca, to jesen pa je v kinematografe prišel še celovečerni film Jeremiah Terminator LeRoy s Kristen Stewart v glavni vlogi, ki je bil septembra premierno predstavljen na filmskem festivalu v Torontu.
Ste se kdaj vprašali, kaj je tisto, kar pripomore k uspehu največjih zvezd? Kaj navadne smrtnike, ki hlepijo po velikih zgodbah in kultnih 'celebritijih', najbolj pritegne? Odgovor je skrivnost, nedorečenost, nekaj, kar je skrito in zagotavlja neskončno število 'praznih mest', o katerih se ljudje pogovarjajo ter jih zapolnijo tako, kot jim najbolj ustreza, s tem pa – podobno kot pri zapolnjevanju praznih mest v procesu branja – ustvarijo povsem svojo in popolnoma edinstveno različico te osebe. Takšno, ki jim je 'najbolj pisana na kožo' ter v katero lahko 'vgradijo' vsa svoja hrepenenja, travme in ideale. Da je tisto, kar je skrito, najbolj privlačno, se zaveda tudi šovbiznis, jasno pa je bilo tudi številnim literarnim zvezdam – poleg George Eliot, Stephena Kinga, J. K. Rowling nazadnje tudi Eleni Ferrante, ki je s svojim Neapeljskim ciklom pravo ferrantemanijo sprožila tudi zahvaljujoč svoji skriti identiteti.
Vsi omenjeni so literarne mojstrovine ustvarjali pod psevdonimom, toda nihče od njih svetovne javnosti in množice oboževalcev ni prevaral ali zavajal. Za razliko od JT LeRoyja – velikega ameriškega pisatelja, ki je na prehodu iz 20. v 21. stoletje veljal za neizmerno oboževano osebnost, ki je na vsakem koraku sprožala nešteto ugibanj. Zakaj je tako sramežljiv? Zakaj v javnosti ne govori in bere svojih del? Je res hiv pozitiven, kot je nekaj časa zatrjeval? Je transseksualec? Številna vprašanja so njegov zvezdniški status le še utrdila, s čimer pravzaprav ne bi bilo čisto nič narobe, če bi JT LeRoy v resnici obstajal. Težava je, da ni in da je pod lažnim imenom ljudi vlekel za nos dolgih nekaj let. JT LeRoy – v daljši obliki Jeremiah Terminator LeRoy – je v literarnih krogih zaslovel pri svojih 17 letih, ko se je na trgu predstavil z avtobiografsko zgodbo o travmatičnem otroštvu, ki naj bi ga preživel z mamo prostitutko, ki je v Zahodni Virginiji oprezala za svojimi strankami, večinoma vsega naveličanimi tovornjakarji, pri tem pa ji je družbo vsakič delal v punčko preoblečeni sin. Ko je po številnih fizičnih in spolnih zlorabah ter verski indoktrinaciji LeRoy pristal v San Franciscu, ga je pred popolnim propadom rešil psihiater Terrance Owens, ki mu je svetoval, naj zaradi uspešnosti psihoterapevtskih terapij (nobena ni potekala v živo) o svojih izkušnjah čim več piše. JT je upošteval njegov nasvet in s svojimi zgodbami kmalu prišel do pomembnih založnikov ter star 17 let izdal romaneskni prvenec Sarah, ki je bil preveden v 20 jezikov. Med njegovimi številnimi oboževalci so bili Courtney Love, Lou Reed, Nancy Sinatra, Winona Ryder, Tom Waits, brala ga je tudi Madonna, njegova največja oboževalka pa je bila italijanska igralka in režiserka Asia Argento, ki je po njegovem romanu posnela film The Heart is Deceitful Above All Things, v katerem je tudi zaigrala.
Verjela je, da bo imel film na LeRoyja terapevtski učinek, ko je bil prikazan na londonskem gejevskem in lezbičnem filmskem festivalu pa je bolj od prej opisane LeRoyjeve zgodbe, pozornost pritegnilo nekaj drugega – on sam. Na odru se je v blond lasulji ter skrit za velikimi sončnimi očali pojavil skupaj z režiserko ter žensko po imenu Emily Fraiser, ko so mu novinarji začeli postavljati vprašanja, pa je le nerodno momljal, namesto njega pa je odgovarjala ona. Podobne igrice se je LeRoy igral dolga leta, pred tem pa se v javnosti sploh ni pojavljal, temveč je z menedžerji in novinarji komuniciral samo po telefonu, mailu ali faksu. Kljub temu sprva nihče ni ničesar posumil, saj je JT pisal izvrstno prozo, polno seksa, drog, nasilja in travm, ameriški establišment pa ga je imenoval za najbolj avtentičen glas ameriške literature. »Obožujem JT LeRoyja, je velik prijatelj, ki bo vedno del mojega življenja,« je povedala Asia Argento, ki je, preden se je film začel vrteti, doživela pravi šok. JT Leroy ni tisto, kar trdi, da je, so odkrili v revijah New York Times in New York Magazine, kjer so zapisali, da JT LeRoy ne obstaja in da se v javnosti vanj preoblečena pojavlja Savannah Knoop, prava avtorica odmevnih del, podpisanih z LeRoyjevim imenom, pa je v resnici punca Savannahinega brata – danes 51-letna Newyorčanka Laura Albert, ki je je javnost poznala pod imenom Emily Fraiser. Ja, tista Emily, ki je namesto JT LeRoyja odgovarjala na vprašanja novinarjev ter svojemu alter egu na vsakem koraku sledila kot senca.
O prevari, ki so ji nasedle celo največje ameriške zvezde, je režiser Jeff Feuerzeig posnel dokumentarni film Author: The JT LeRoy Story. Da mu je to uspelo, je Lauro Albert intervjujal 8 dni, 2 leti pa analiziral njen arhiv, poln računov, posnetkov telefonskih tajnic s sporočili zvezdnikov, najrazličnejših dnevnikov, albumov in beležk. Na koncu se je izkazalo, da je Laura vendarle vedela, o čem govori, saj je pretrpela podobno travmatično otroštvo, bila fizično in spolno zlorabljena ter imela težave s svojim telesom. Kot otrok je neštetokrat klicala linijo za pomoč v stiski, kjer se je terapevtom predstavljala kot deček ter si izmišljevala zgodbe, s katerimi je želela pritegniti pozornost. »Na telefonu je preživela ure in ure ter si tako zgradila tudi socialne stike s pisatelji, založniki in zvezdniki. Bila je mojstrica izmišljotin, od otroštva dalje je ustvarila kup namišljenih osebnosti. V svoji koži se ni dobro počutila, kar se je spremenilo edino takrat, ko se je pretvarjala, da je nekdo drug. Je pa bila od nekdaj dobra pisateljica in ko ji je uspelo, se je le prepustila toku dogodkov. Tega ni načrtovala vnaprej,« je prepričan režiser Feuerzeig. »JT LeRoy se je v meni pojavil po naključju, ko me je psihoterapevt spodbudil, da začnem zapisovati svoje zgodbe. Samo kot JT LeRoy sem se lahko spopadla s svojimi travmami, kot Laura se ne bi mogla,« je ob eni izmed priložnosti povedala pisateljica, ki je, ko se je to zgodilo, živela v San Franciscu in sanjala o glasbeni karieri. Denar je služila na vroči liniji, kjer je našla veliko materiala za svoje zgodbe, te pa je nato pod psevdonimom uspela 'spraviti' do najuglednejših založnikov – če zgodbo pove moški, ki ima za sabo travmatično otroštvo, bo najbrž veliko bolj zanimivo, kot če jo bo povedala zdolgočasena in ne več tako mlada ameriška gospodinja, si je najbrž mislila Laura.
Celotna zadeva je izpod kontrole ušla, ko je Laura prepričala Savannah, da se začne v javnosti predstavljati za JT LeRoyja, Laura pa je postala njegova stalna senca in desna roka, znana kot Emily ali Speedie. Čeprav je javnost domnevala, da je bila v prevaro vpletena tudi režiserka Asia Argento, ta trdi nasprotno. »To je najšokantnejša stvar, ki se mi je v življenju zgodila, nekaj, kar nikoli ne bom mogla oprostiti. Zaradi tega deset let nisem mogla snemati filmov,« je ob eni izmed priložnosti povedala razočarana režiserka in igralka, ki je bila z JT LeRoyjem oz. Savannah tudi intimno povezana. »Nekoč mi je razlagal, da ima razcepljeno osebnost … Da naj ga kličem Savannah. Vse skupaj je bilo naravnost bizarno – kot iz kakšnega cenenega filma. Tako JT kot Speedie sta postajali tudi vedno bolj naporni. Hoteli sta banane iz Peruja pa organske mandlje in razkošne modne dodatke, recimo Fendi torbice … Nikoli mi ni bilo povsem jasno, kako je bila Speedie ves čas neizmerno težavna, JT pa veder. Nisem razumela, ko pa je bilo njegovo življenje vendar tako grozno,« je bila že takrat Asia malce sumljiva, a je svoje dvome hitro potlačila.
Poleg dokumentarnega filma, ki ga je o ozadju prevarantske zgodbe posnel Feuerzeig, obstajajo tudi številni drugi filmi, ki resnico o Lauri osvetlijo iz drugih zornih kotov. Film Jeremiah Terminator LeRoy, ki je luč sveta ugledal letos in bo kmalu na ogled tudi v slovenskih kinematografih, je nastal po knjigi Girl Boy Girl: How I Became JT LeRoy, ki jo je Savannah Knoop izdala pred desetimi leti. V njej celotno zgodbo predstavi kot divjo in nepozabno pustolovščino, Lauro pa kot zlobno manipulatorko. Edina stvar, ki jo Savannah v knjigi obžaluje, je njen odnos do Asie Argento. Zgodnejši dokumentarni film The Cult of JT LeRoy, posnet leta 2014, na drugi strani predstavi nekoliko manj rožnato različico dogodkov; v njem nastopijo številni znani avtorji in JT-jevi bivši sodelavci, ki v intervjujih pripovedujejo o tem, koliko čustvene podpore, uslug in daril je JT od njih zahteval. »Dejal mi je, da nikoli ni dobil darila za rojstni dan. Zanj mi je bilo tako žal, da sem mu poslal darila za vsak rojstni dan doslej,« je povedal eden izmed njih. »Vedno sem se počutil, da si bo kaj naredil, se ubil, če si ne bom vzel časa zanj,« je povedal drugi, ki je – da JT ne bi bil sam – odpovedal celo družinsko božično večerjo. Omenjeni dokumentarni film je podrobno predstavil tudi ozadje sodnega procesa, ki je potekal leta 2007 in na katerem je bila Laura spoznana za krivo številnih goljufij, saj je vse pravne dokumente podpisovala z imenom osebe, ki ni nikoli obstajala. »LeRoy ni bil samo ena oseba, ni bila samo Laura. Da je LeRoy lahko 'deloval', je Laura potrebovala še svojo mamo, sestro, partnerja in seveda osebo, ki je prevzela levji delež vsega – Savannah,« je poudarila režiserka filma Marjorie Sturm. »So bili vsi mentalno bolni? Je LeRoy obstajal le zato, da je Laura izkoristila vse po vrsti? Da je lahko dobivala draga darila in vabila na koncerte največjih zvezd? Je šlo le za pohlep? Tudi če drži, da je imela razcepljeno osebnost in je JT LeRoyja 'ustvarila' zato, da se je lahko spopadla s svojimi travmami, ji to ni dalo nobene pravice, da je z lažno identiteto dolga leta izkoriščala ter se lagala množici ljudi,« je bila šokirana Marjorie. Posledica bolezni ali podlih naklepov – Laura je svetovni javnosti v vsakem primer pripravila nepozaben šov, ki je na kožo pisan posebej gledalcem, željnim škandalov, pri drugih – bolj razmišljujočih – pa je na eni strani pustil izjemno grenak priokus, na drugi strani pa hvaležnost za to, da imamo George Elliot, Stephena Kinga, J.K. Rowling in Eleno Ferrante – avtorje, ki ravno tako ustvarjajo pod psevdonimom, a so bolj kot po svoji identiteti znani po kakovosti svojih del.
Ste se kdaj vprašali, kaj je tisto, kar pripomore k uspehu največjih zvezd? Kaj navadne smrtnike, ki hlepijo po velikih zgodbah in kultnih 'celebritijih', najbolj pritegne? Odgovor je skrivnost, nedorečenost, nekaj, kar je skrito in zagotavlja neskončno število 'praznih mest', o katerih se ljudje pogovarjajo ter jih zapolnijo tako, kot jim najbolj ustreza, s tem pa – podobno kot pri zapolnjevanju praznih mest v procesu branja – ustvarijo povsem svojo in popolnoma edinstveno različico te osebe. Takšno, ki jim je 'najbolj pisana na kožo' ter v katero lahko 'vgradijo' vsa svoja hrepenenja, travme in ideale. Da je tisto, kar je skrito, najbolj privlačno, se zaveda tudi šovbiznis, jasno pa je bilo tudi številnim literarnim zvezdam – poleg George Eliot, Stephena Kinga, J. K. Rowling nazadnje tudi Eleni Ferrante, ki je s svojim Neapeljskim ciklom pravo ferrantemanijo sprožila tudi zahvaljujoč svoji skriti identiteti.
Vsi omenjeni so literarne mojstrovine ustvarjali pod psevdonimom, toda nihče od njih svetovne javnosti in množice oboževalcev ni prevaral ali zavajal. Za razliko od JT LeRoyja – velikega ameriškega pisatelja, ki je na prehodu iz 20. v 21. stoletje veljal za neizmerno oboževano osebnost, ki je na vsakem koraku sprožala nešteto ugibanj. Zakaj je tako sramežljiv? Zakaj v javnosti ne govori in bere svojih del? Je res hiv pozitiven, kot je nekaj časa zatrjeval? Je transseksualec? Številna vprašanja so njegov zvezdniški status le še utrdila, s čimer pravzaprav ne bi bilo čisto nič narobe, če bi JT LeRoy v resnici obstajal. Težava je, da ni in da je pod lažnim imenom ljudi vlekel za nos dolgih nekaj let. JT LeRoy – v daljši obliki Jeremiah Terminator LeRoy – je v literarnih krogih zaslovel pri svojih 17 letih, ko se je na trgu predstavil z avtobiografsko zgodbo o travmatičnem otroštvu, ki naj bi ga preživel z mamo prostitutko, ki je v Zahodni Virginiji oprezala za svojimi strankami, večinoma vsega naveličanimi tovornjakarji, pri tem pa ji je družbo vsakič delal v punčko preoblečeni sin. Ko je po številnih fizičnih in spolnih zlorabah ter verski indoktrinaciji LeRoy pristal v San Franciscu, ga je pred popolnim propadom rešil psihiater Terrance Owens, ki mu je svetoval, naj zaradi uspešnosti psihoterapevtskih terapij (nobena ni potekala v živo) o svojih izkušnjah čim več piše. JT je upošteval njegov nasvet in s svojimi zgodbami kmalu prišel do pomembnih založnikov ter star 17 let izdal romaneskni prvenec Sarah, ki je bil preveden v 20 jezikov. Med njegovimi številnimi oboževalci so bili Courtney Love, Lou Reed, Nancy Sinatra, Winona Ryder, Tom Waits, brala ga je tudi Madonna, njegova največja oboževalka pa je bila italijanska igralka in režiserka Asia Argento, ki je po njegovem romanu posnela film The Heart is Deceitful Above All Things, v katerem je tudi zaigrala.
Verjela je, da bo imel film na LeRoyja terapevtski učinek, ko je bil prikazan na londonskem gejevskem in lezbičnem filmskem festivalu pa je bolj od prej opisane LeRoyjeve zgodbe, pozornost pritegnilo nekaj drugega – on sam. Na odru se je v blond lasulji ter skrit za velikimi sončnimi očali pojavil skupaj z režiserko ter žensko po imenu Emily Fraiser, ko so mu novinarji začeli postavljati vprašanja, pa je le nerodno momljal, namesto njega pa je odgovarjala ona. Podobne igrice se je LeRoy igral dolga leta, pred tem pa se v javnosti sploh ni pojavljal, temveč je z menedžerji in novinarji komuniciral samo po telefonu, mailu ali faksu. Kljub temu sprva nihče ni ničesar posumil, saj je JT pisal izvrstno prozo, polno seksa, drog, nasilja in travm, ameriški establišment pa ga je imenoval za najbolj avtentičen glas ameriške literature. »Obožujem JT LeRoyja, je velik prijatelj, ki bo vedno del mojega življenja,« je povedala Asia Argento, ki je, preden se je film začel vrteti, doživela pravi šok. JT Leroy ni tisto, kar trdi, da je, so odkrili v revijah New York Times in New York Magazine, kjer so zapisali, da JT LeRoy ne obstaja in da se v javnosti vanj preoblečena pojavlja Savannah Knoop, prava avtorica odmevnih del, podpisanih z LeRoyjevim imenom, pa je v resnici punca Savannahinega brata – danes 51-letna Newyorčanka Laura Albert, ki je je javnost poznala pod imenom Emily Fraiser. Ja, tista Emily, ki je namesto JT LeRoyja odgovarjala na vprašanja novinarjev ter svojemu alter egu na vsakem koraku sledila kot senca.
O prevari, ki so ji nasedle celo največje ameriške zvezde, je režiser Jeff Feuerzeig posnel dokumentarni film Author: The JT LeRoy Story. Da mu je to uspelo, je Lauro Albert intervjujal 8 dni, 2 leti pa analiziral njen arhiv, poln računov, posnetkov telefonskih tajnic s sporočili zvezdnikov, najrazličnejših dnevnikov, albumov in beležk. Na koncu se je izkazalo, da je Laura vendarle vedela, o čem govori, saj je pretrpela podobno travmatično otroštvo, bila fizično in spolno zlorabljena ter imela težave s svojim telesom. Kot otrok je neštetokrat klicala linijo za pomoč v stiski, kjer se je terapevtom predstavljala kot deček ter si izmišljevala zgodbe, s katerimi je želela pritegniti pozornost. »Na telefonu je preživela ure in ure ter si tako zgradila tudi socialne stike s pisatelji, založniki in zvezdniki. Bila je mojstrica izmišljotin, od otroštva dalje je ustvarila kup namišljenih osebnosti. V svoji koži se ni dobro počutila, kar se je spremenilo edino takrat, ko se je pretvarjala, da je nekdo drug. Je pa bila od nekdaj dobra pisateljica in ko ji je uspelo, se je le prepustila toku dogodkov. Tega ni načrtovala vnaprej,« je prepričan režiser Feuerzeig. »JT LeRoy se je v meni pojavil po naključju, ko me je psihoterapevt spodbudil, da začnem zapisovati svoje zgodbe. Samo kot JT LeRoy sem se lahko spopadla s svojimi travmami, kot Laura se ne bi mogla,« je ob eni izmed priložnosti povedala pisateljica, ki je, ko se je to zgodilo, živela v San Franciscu in sanjala o glasbeni karieri. Denar je služila na vroči liniji, kjer je našla veliko materiala za svoje zgodbe, te pa je nato pod psevdonimom uspela 'spraviti' do najuglednejših založnikov – če zgodbo pove moški, ki ima za sabo travmatično otroštvo, bo najbrž veliko bolj zanimivo, kot če jo bo povedala zdolgočasena in ne več tako mlada ameriška gospodinja, si je najbrž mislila Laura.
Celotna zadeva je izpod kontrole ušla, ko je Laura prepričala Savannah, da se začne v javnosti predstavljati za JT LeRoyja, Laura pa je postala njegova stalna senca in desna roka, znana kot Emily ali Speedie. Čeprav je javnost domnevala, da je bila v prevaro vpletena tudi režiserka Asia Argento, ta trdi nasprotno. »To je najšokantnejša stvar, ki se mi je v življenju zgodila, nekaj, kar nikoli ne bom mogla oprostiti. Zaradi tega deset let nisem mogla snemati filmov,« je ob eni izmed priložnosti povedala razočarana režiserka in igralka, ki je bila z JT LeRoyjem oz. Savannah tudi intimno povezana. »Nekoč mi je razlagal, da ima razcepljeno osebnost … Da naj ga kličem Savannah. Vse skupaj je bilo naravnost bizarno – kot iz kakšnega cenenega filma. Tako JT kot Speedie sta postajali tudi vedno bolj naporni. Hoteli sta banane iz Peruja pa organske mandlje in razkošne modne dodatke, recimo Fendi torbice … Nikoli mi ni bilo povsem jasno, kako je bila Speedie ves čas neizmerno težavna, JT pa veder. Nisem razumela, ko pa je bilo njegovo življenje vendar tako grozno,« je bila že takrat Asia malce sumljiva, a je svoje dvome hitro potlačila.
Poleg dokumentarnega filma, ki ga je o ozadju prevarantske zgodbe posnel Feuerzeig, obstajajo tudi številni drugi filmi, ki resnico o Lauri osvetlijo iz drugih zornih kotov. Film Jeremiah Terminator LeRoy, ki je luč sveta ugledal letos in bo kmalu na ogled tudi v slovenskih kinematografih, je nastal po knjigi Girl Boy Girl: How I Became JT LeRoy, ki jo je Savannah Knoop izdala pred desetimi leti. V njej celotno zgodbo predstavi kot divjo in nepozabno pustolovščino, Lauro pa kot zlobno manipulatorko. Edina stvar, ki jo Savannah v knjigi obžaluje, je njen odnos do Asie Argento. Zgodnejši dokumentarni film The Cult of JT LeRoy, posnet leta 2014, na drugi strani predstavi nekoliko manj rožnato različico dogodkov; v njem nastopijo številni znani avtorji in JT-jevi bivši sodelavci, ki v intervjujih pripovedujejo o tem, koliko čustvene podpore, uslug in daril je JT od njih zahteval. »Dejal mi je, da nikoli ni dobil darila za rojstni dan. Zanj mi je bilo tako žal, da sem mu poslal darila za vsak rojstni dan doslej,« je povedal eden izmed njih. »Vedno sem se počutil, da si bo kaj naredil, se ubil, če si ne bom vzel časa zanj,« je povedal drugi, ki je – da JT ne bi bil sam – odpovedal celo družinsko božično večerjo. Omenjeni dokumentarni film je podrobno predstavil tudi ozadje sodnega procesa, ki je potekal leta 2007 in na katerem je bila Laura spoznana za krivo številnih goljufij, saj je vse pravne dokumente podpisovala z imenom osebe, ki ni nikoli obstajala. »LeRoy ni bil samo ena oseba, ni bila samo Laura. Da je LeRoy lahko 'deloval', je Laura potrebovala še svojo mamo, sestro, partnerja in seveda osebo, ki je prevzela levji delež vsega – Savannah,« je poudarila režiserka filma Marjorie Sturm. »So bili vsi mentalno bolni? Je LeRoy obstajal le zato, da je Laura izkoristila vse po vrsti? Da je lahko dobivala draga darila in vabila na koncerte največjih zvezd? Je šlo le za pohlep? Tudi če drži, da je imela razcepljeno osebnost in je JT LeRoyja 'ustvarila' zato, da se je lahko spopadla s svojimi travmami, ji to ni dalo nobene pravice, da je z lažno identiteto dolga leta izkoriščala ter se lagala množici ljudi,« je bila šokirana Marjorie. Posledica bolezni ali podlih naklepov – Laura je svetovni javnosti v vsakem primer pripravila nepozaben šov, ki je na kožo pisan posebej gledalcem, željnim škandalov, pri drugih – bolj razmišljujočih – pa je na eni strani pustil izjemno grenak priokus, na drugi strani pa hvaležnost za to, da imamo George Elliot, Stephena Kinga, J.K. Rowling in Eleno Ferrante – avtorje, ki ravno tako ustvarjajo pod psevdonimom, a so bolj kot po svoji identiteti znani po kakovosti svojih del.