JOHN GALLIANO - IZPOVED PADLE ZVEZDE

Modni kreator John Galliano, nekdanji kreativni direktor francoske znamke Dior, kot tudi lastne blagovne znamke, ki je februarja 2011, pijan in drogiran, v eni izmed francoski restavracij goste pri sosednji mizi obkladal z rasističnimi opazkami, (dve dekleti sta vse skupaj posneli z mobilnim telefon, posnetki pa so seveda v nekaj minutah obkrožili svet), in bil v hipu odstavljen z enega najbolj želenih in glamuroznih stolčkov v modnem svetu, je dve leti kasneje za britansko revijo Vanity fair spregovoril o svoji zasvojenosti . V njem opisuje, kako je zaradi stresa, ki ga s seboj prinese tako zahtevna vloga, podlegel alkoholu in drogam.
"Nikoli nisem pil, da bi spodbudil svojo kreativnost ali pa, da bi lažje opravljal svoje delo.« je povedal v intervjuju. »Za oblikovanje nisem potreboval alkohola. Najprej je bila pijača kot nekakšna opora izven moje pisarne pri Diorju. Uporabljal sem jo za sproščanje po napornem delu, na primer po koncu kolekcij, da sem se umiril. Nekaj dni sem potem sicer rabil, da sem se zopet postavil na noge, ampak to ni bilo nič posebnega. Z vse večjim številom kolekcij, pa se je to pijansko 'resetiranje' dogajalo vse bolj pogosto in naenkrat sem postal njegov suženj. Ker nisem mogel spati sem začel uživati tablete. Potem sem se začel tresti, pa sem začel jemati druge tablete. Na dosegu roke sem vedno imel neomejene količine pijače, ki so mi jo prinašali ljudje. Na koncu sem pil, kar mi je prišlo pod roke. Mislil sem, da me bo vino uspavalo. Pa me ni. Sem pa uspel utišati glasove v moji glavi, ki so me kar naprej spraševali nešteto stvari.
Vendar pa nikoli niti za sekundo nisem priznal, da sem alkoholik. Mislil sem, da imam stvari pod nadzorom.« razlaga 52. letni Anglež. »Postal sem vse bolj odvisen od ljudi okoli mene. Kar se je začelo, kot samo-izražanje, je prešlo v masko. Živel sem v mehurčku. V zaodrju modnih revij sem imel celo četo ljudi, ki so mi pomagali. Nekdo je skrbel za cigarete, drug za vžigalnik. Nisem znal uporabljati bankomata.«
Čeprav se je trudil s takšnim destruktivnim vedenjem ni znal opraviti sam. Direktorja korporacije LMVH, ki ima v lasti Dior, Sidney Toledano in Bernard Arnault, sta mu poskušala pomagati. Povedala sta mu, da bo umrl, če ne bo spremenil način svojega življenja. Galliano pa jima je odgovoril tako, da je odprl srajco in jima pokazal skrbno na trenirane mišice.«Se vama to zdi telo alkoholika,« ju je vprašal.
»Nisem se umival, zato sem bil poln izpuščajev. Popolnoma ponižan.« razlaga. »Drhtel sem. Po 5 dni nisem spal. V knjigarnah sem kupoval knjige za samopomoč. Obsedeno sem telovadil. Pazil sem kaj jem. Nič ni pomagalo.«
Incidenta v pariški restavraciji se slabo spominja. »Izrekel sem najhujše besede v mojem življenju. Ko so mi povedali, kaj sem naredil in pokazali video, sem mislil, da bom umrl. Bilo je, kot da bi me povozil tovornjak. Ko sem videl posnetek, sem bruhal. Kasneje sem skušal ugotoviti, zakaj sem jezo usmeril proti Židom. Danes vem, da sem bil tako zaj****o jezen in nepovezan s samim seboj, da sem rekel enostavno najbolj zlobne reči, ki so mi prišle na pamet.
Galliano je danes trezen dve leti. » Morda se zdi bizarno, vendar sem hvaležen za to, kar se mi je zgodilo. Veliko sem se naučil o sebi. Ponovno sem odkril dečka polnega oblikovalske želje, za katerega sem misli, da sem ga že izgubil. In … še vedno sem živ.«
Še dobro. Galliano namreč ostaja eden izmed najbolj genialnih umov modne zgodovine zadnjih 30 let, od katerega pričakujemo še veliko.