UREDNIŠTVO SE PREDSTAVI: VERA IN TEA HEGEDUŠ

23.03.2018
Vera in Tea Hegeduš sta ustanoviteljici Glossa, v svojih dolgoletnih karierah pa sta `zakrivili` še marsikaj drugega, med drugim tudi prestižne butike, ko teh še ni bilo, pa številne kakovostne članke in pereče problematike, s katerimi se je Gloss ukvarjal že od samega začetka. Kako je v praksi videti karierna pot, če po njej skupaj hodita mama in hčerka, sta razkrili v intervjuju, ki je izšel ob 20. obletnici revije , v spomin na ta jubilej pa ob prihajajočem materinskem dnevu vabljeni k branju njegovih najzanimivejših drobcev ...



O vaju kroži neka fama, češ da nista najbolj enostavni, da sta nekoliko posebni, strogi ... Sta res?
Tea: For the record - ona je stroga, zapletena in posebna, jaz pa sem zelo enostavna in blaga (smeh).
Vera: (zavija z očmi) O, pa ja! Nje se vsi bojijo kot hudič križa. Ona je ogenj, jaz sem voda. Ona ustvarja požare, jaz jih gasim!
Tea: Gasiš jih s kerozinom (smeh). Hec na stran ... Strogi sva, drži, ampak veste, zakaj, ker ne dopuščava manipulacije. Od nikogar nisva odvisni, upoštevava samo druga drugo. Pa še to ne vedno (smeh). In ko prihajajo pritiski z enega ali drugega konca, stopiva skupaj in se jim vehementno postaviva po robu. Imava prirojeno hibo - rojeni sva brez smisla za diplomacijo, zato res vedno poveva, kar v resnici misliva (smeh).
Vera: In ker to verjetno ni vedno lepo slišati, človek dobi sloves.
Tea: Meni se zdi pa super fajn, da slovim kot stroga in nepopustljiva osebnost. Škoda le, da moja otroka še nista slišala za to (smeh).

V dvajsetih letih je verjetno bila kakšna reportaža ali zgodba, kakšen intervju, članek, ki vama je posebej ostal v spominu, kajne?
Tea: Zgodb je bilo na milijone. Nekaj časa po možganih kljuva ena, potem pride druga in tako naprej ... Zagotovo bom težko pozabila intervju s filmsko igralko Umo Thurman. Presenetilo me je, kako zelo preprosta je, življenjska in daleč od zvezdnega neba. Posebno doživetje je bilo tudi snemanje s Cicciolino in z njenim super kovčkom pripomočkov. Prepričana sem, da takrat navzoča moška ekipa še danes sanja o tem (smeh).
Vera: Meni bo zagotovo ostala v spominu pred kratkim preminula modna oblikovalka Sonia Rykiel, s katero sva se pogovarjali v Parizu. Globoko užaloščena sem bila ob zgodbi o pobijanju tjulnjev, še danes se spomnim fotografij.
Tea: Vse te živalske zgodbe se naju zelo dotaknejo, težko jih prebirava in verjamem, da je tako tudi z nekaterimi bralci. Takšnih stvari ni prijetno gledati, laže se je obrniti stran in ne vedeti. Prav zato je tako pomembno, da o njih pišemo, da jih ne ignoriramo. Treba je vedeti.

Pred dvajsetimi leti so vama dobronamerno svetovali, da se raje ukvarjajta z nakupovanjem čevljev, založništvo pa naj ostane posel velikih in uspešnih fantov ...
Tea: Tako je. Glossov koncept, ki je združeval zahtevnejše članke, bolj prefinjeno estetiko, velike fotografije, sodoben grafični prelom, lep papir in vrhunski tisk, ni naletel na veliko razumevanja. Da Slovenci in Slovenke na kaj takega niso pripravljeni, so rekli. Da ne bodo razumeli. Pa sva se odločili, da bova kljub temu poskusili.
Vera: Tea je bila zelo vztrajna. Kar nekaj časa me je prepričevala, naj se lotiva lastne revije. Sama sem se dolgo in uspešno ukvarjala z modnim oblikovanjem, v Ljubljani sem namreč imela enega izmed prvih butikov v Sloveniji, odprla sem ga v 70., in to mi je bilo popolnoma dovolj. Ona pa ...
Tea: Preden sem se odpravila na študij v tujino, sem delala pri časopisih. Začela sem pravzaprav pri 15., ko mi je Bernarda Jaklin ponudila rubriko za mlade v Jani. Med študijem, študirala sem modno oblikovanje, sem lahko poskusila življenje modnega kreatorja na začetku modne `prehranjevalne` lestvice in ugotovila, da mi vse skupaj pravzaprav ni všeč. Pri Armaniju sem osem ur na dan oblikovala ovratnike. Dan za dnem. Za znoreti! Prakso sem opravljala tudi v italijanskem uredništvu ene izmed mednarodnih modnih revij in čeprav sem večinoma kuhala kavo in tekala z leve na desno s piškoti, sem ugotovila, da je ustvarjanje revije natančno tisto, kar si želim početi.
Vera: Očitali so mi, da svoji hčerki uresničim prav vsako, še tako neverjetno željo ... Kljub temu da nisva imeli nobenega kapitala za zagon revije, sem `klonila` pod njenim pritiskom.
Tea: Že prva številka je bila razgrabljena in pokriti so bili vsi fiksni stroški.
Vera: Na voljo sva imeli dve poti, izbrali sva težavnejšo, šli prek trnja in se vendarle dotaknili zvezd.



Celoten intervju je izšel v št. 213, naredil pa ga je Gorazd Dominko.