RITUALIZIRANO PREŠUŠTNIŠTVO NA GORI KEMUKUS
Gora Kemukus, vzpenjajoča se na indonezijskem otoku Java, je že tisočletja romarska točka, ki jo v iskanju boljšega življenja in blaginje obišče na tisoče muslimanskih vernikov. K obredu pa poleg molitve spadajo tudi spolni odnosi s popolnimi neznanci.
29-letna Sana, poročena mati treh otrok, se je na goro letos povzpela že četrtič. “Moja mama je zelo bolna. Ima raka in zdravniki pravijo, da ji ne morejo več pomagati, zato sem tu. Želim ji rešiti življenje,” razlaga s solznimi očmi. Zaprisežena muslimanka zadnje mesece tako vsakih 35 dni roma do templja princa Samodra, slavnega indonezijskega monarha iz 15. stoletja, kjer moli za svojo bolno mater, nato pa … seksa z neznancem. Popularna praksa, ki so jo leta 2014 sicer uradno prepovedali, saj ne ustreza sodobnim moralnim vrednotam, vsak mesec še vedno navdušuje med 3000 in 5000 ljudi iz vse Indonezije, ki v iskanju sreče in blaginje priromajo v ta odročni islamski tempelj, skrit v središču otoka Java, da bi opravili verski ritual, ki poleg molitve in darovanja vključuje tudi seks z neznancem, natančneje sedem spolnih odnosov z istim neznancem vsakih 35 dni.
ZVESTOBA SAMODRU
Starodavni obred, ki ga zgodovinski viri prvič omenjajo že v daljnem 19. stoletju, temelji na legendi o mladem princu Pangeranu Samodru, ki je odraščal na dvoru Demak, v muslimanskem sultanatu na severni obali Jave. Nesrečnik se je zaljubil v svojo mačeho Nyai Ontrowulan in z njo zbežal na goro Gunung Kemukus, kjer pa so ju vojaki odkrili in ubili, njuni trupli pa zakopali v grobnico. Kot pravi Floribertus Rahardi, indonezijski pisec, preučevalec tega fenomena, je verzij izvirne zgodbe več. “Med najpopularnejšimi je tista, ki pravi, da so vojaki mlada zaljubljenca zalotili med spolnim odnosom, ki ga nista mogla nikoli dokončati, zato pa zdaj ritualni seks romarjev simbolično predstavlja njuno združitev. Po drugi verziji pa pomaga ritual spolnega odnosa zmanjšati sramoto njunega dejanja s tem, da ponuja še več sramote.” Kakorkoli že, romanje na Gunung Kemukus obljublja blaginjo, ki je še posebej privlačna za vse revnejše prebivalce indonezijskih kmetijskih območij. “Ker princu Samodru ni bilo vseeno za reveže, je med njimi zelo priljubljen in tudi ta ritual je razširjen predvsem med pripadniki revnejših družbenih slojev. Verjamejo namreč, da s posnemanjem Samodrove nezvestobe princu izražajo zvestobo, v zahvalo pa jim bo njegov duh prinesel srečo in blaginjo.”
SEDEMKRAT V POSTELJO Z NEZNANCEM
Pri tem je bistveno upoštevati pravila, ki zapovedujejo seks z istim neznancem. “Če se tega ne držiš in na Samodrov grob ne prideš na vseh sedem svetih petkov (v koledarju otoka Java se vsakih 35 dni zgodi ‘sveti’ petek, ki predstavlja pomemben dan v duhovnem koledarju, op. a.), ritual ne deluje. Z istim človekom moraš imeti spolne odnose sedemkrat, da ti duh Samodre prinese blagoslov in odžene nesrečo,” me poduči Sana, ki se nocoj pripravlja na svojo četrto ‘seanso’ z izbranim neznancem – cvetličarjem z ženo in s štirimi otroki.
“Malce sem na trnih,” prizna. “Kaj če ne bo prišel? Morala bom poiskati novega moškega in vse skupaj začeti znova,” obupano ugotavlja, med tem ko stoji v dolgi vrsti vernikov, čakajočih na vstop v kripto z grobnico. Obkroženi s stojnicami, na katerih prodajajo obvezno cvetje in kadila, se nerodno pogledujejo – tisti, ki so tu prvič, oprezajo za primernimi kandidati, povratniki pa čakajo na svoje izbrance. Za iskanje seksualnega partnerja ni sistema, zaradi česar se mora vsakdo znajti sam. “Pomembno je, da najdeš nekoga, ki je tu zaradi princa in ne zaradi seksa. Če hoče moški seks zaradi užitka, molitve para niso uslišane,” razloži Pratva, 55-letna prodajalka, ki moli za ohranitev svojega delovnega mesta.
Sana po uri in pol čakanja vstopi v tempelj, kjer opravi molitev ter daruje cvetje in kadilo. Ob izhodu končno zagleda svojega partnerja za nocojšnjo noč in si vidno oddahne. Potem s cvetličarjem, ki upa, da mu bo Samodrov duh pomagal oživiti 'zaspani' cvetličarski posel, odideta v eno izmed bližnjih koč, v katerih so parom za približno trti evre na uro na voljo majhne in umazane sobe s posteljo. Podjetnost tudi v tem odročnem kotičku sveta namreč ni neznanka. Verniki so včasih seksali kar pod vedrim nebom, potem pa so v 80. letih prejšnjega stoletja domiselni lokalci našli odlično tržno nišo ter zgradili vrsto hišic, ki vernikom omogočajo več zasebnosti. Se pa 'telovadba' za njihovimi zaprtimi vrati očitno hitro konča, saj je Sana po približno 10 minutah spet zunaj, zadovoljna, da je vsega konec. “Na celotno zadevo gledam kot na zoprn medicinski poseg,” v naglici pove. Mudi se ji, saj mora biti pred zoro doma, da mož ne bi česa posumil. Uradno je namreč na obisku pri prijateljici.
TVEGANJE JE VELIKO…
Čeprav je ritual izjemno star, mu v Indoneziji večina ni naklonjena. Če bi Sanin soprog - ali njena družina - izvedel, kaj počne, se zanjo po vsej verjetnosti ne bi dobro končalo. »Uboj je sicer skrajna, a v tem prostoru povsem legitimna opcija,« razlaga Rahardi. Ortodoksni islam žensko nezvestobo ponekod namreč še vedno kaznuje s smrtjo, pa tudi sicer splošna moralna klima v Indoneziji postaja vse bolj konzervativna. V provinci Aceh, kjer veljajo strogi šeriatski zakoni, velja zunajzakonski seks za kaznivo dejanje, ki se kaznuje z javnim bičanjem, pred nedavnim pa je indonezijski parlament v obravnavo vzel predlog zakona, ki si prizadeva uvesti petletno zaporno kazen za spolne odnose med neporočenimi odraslimi, prav tako pa tudi med homoseksualci. »V tem kontekstu je še toliko bolj zanimivo, da v deželi, v kateri je kar 88 odstotkov prebivalstva muslimanske vere, še vedno obstajajo mistični in poganski obredi. Na skrivaj, a vendarle,” razlaga Rahardi. »Ljudstvo vedno najde pot za legitimiziranje svojega početja. Muslimani, ki se na gori v imenu vere predajajo spolnim odnosom, se grehu v Alahovih očeh izognejo tako, da se poročijo. Mut’a je specifičen ritual, nekakšen začasni zakon za en dan, ki legalizira spolne odnose. 3-minutni obred po navadi opravi kar hišnik templja.«
… UČINEK PA TUDI
Zakaj torej na tisoče muslimanskih vernikov z obiskom gore Kemukus tvega sramoto in celo smrt? Kako to, da je ta starodavni običaj še vedno živ? Ker deluje, kot pravijo verniki, ki h grobu Samodre romajo zaradi različnih vzrokov. Nekateri pridejo, da bi rešili svoje težave, povezane z ljubeznijo ali denarjem, drugi iščejo zdravje, tretji na splošno boljše življenje in blaginjo. Sana je za moč prijaznega duha Samodra izvedela od svoje najboljše prijateljice, ki je njegovo učinkovitost preizkusila na svoji koži. »Imela je hude težave s soprogom. Pil je, se družil z drugimi ženskami in bil nasilen do nje. Potem ko je sedemkrat opravila ritual, se je mož čudežno spremenil. Streznil se je in zdaj sta srečna,« pripoveduje. Da je ritual resnično učinkovit, je prepričan tudi Purwanto, nekdanji dolgoletni hišnik templja. »Ko so ljudje v tempelj prišli prvič, so bili nesrečni. Jokali so, bili obupani. Njihove težave so bile velike in nerešljive. Po končanem ritualu se zadeve popolnoma spremenijo. Težav ni več. Ljudje ozdravijo, nekateri celo obogatijo. Vse to sem videl neštetokrat,« pove v polomljeni angleščini.
Abu je 68-letna babica 6 vnukov, ki ima v bližnjem mestecu stojnico s hrano. »Sem prihajam 12 let. Moj posel je bil popolnoma na tleh, ko pa sem začela moliti k Samodru, se je vse spremenilo. Celo avto sem si lahko kupila. Moje življenje je od takrat precej lažje,« je zaupljiva. »Na žalost pa postaja pridobivanje partnerjev v mojih letih vse težavnejše. Vsi moški si želijo mlajših žensk, tudi tisti moje starosti. Ritual je vse teže končati, saj se z moškim dobim dvakrat, največ trikrat, potem pa najde kakšno drugo kandidatko in začeti moram od začetka. Bojim se, kaj se bo zgodilo z mano in mojim življenjem, ko mi ne bo več uspelo najti partnerja, s katerim bom obred lahko opravila sedemkrat,« zaskrbljeno pove.
V nadnaravne moči princa Samodra verjameta tudi 23-letna Aditya in 44-letni Kuwat, poslovna partnerja, ki si delita nepremičninsko agencijo v mestu, pet ur oddaljenem od gore Kemukus. Oba poročena, sta svojima partnerjema zaupala, kaj počneta, in oba sta se s tem strinjala. »Najino početje je povsem poslovna strategija. Oba imava majhne otroke, ki so odvisni od tega, kako dobro poslujeva. Ni se nama zdelo smiselno, da bi samo eden opravil ritual, če ga lahko opraviva skupaj in s tem najino srečo in blaginjo podvojiva,« pravita podjetnika, ki ju dejstvo, da imata spolne odnose, ne moti, saj sta, kot zatrjujeta, popolna profesionalca. »Malce je sicer res neprijetno seksati z njim, saj vendarle ni moj mož, vendar na vse skupaj gledam kot na duhovno izkušnjo,« razloži s hijabom zakrita Aditya.
RITUAL, KI MU NI ENAKEGA
Edinstven ritual, ki ga v muslimanskem svetu ne najdete nikjer drugje, je povsem samosvoja, le za Javo značilna mešanica verskih idealov, ki islamske, hinduistične in budistične vplive združuje s starodavnim animističnim kebatinanom. »Različne svetovne religije v Indoneziji vedno dobijo povsem drugačno barvo,« meni profesor sociologije Kunijoro Soeparno. »Islam ni takšen kot denimo v arabskih državah, hinduizem ni podoben tistemu v Indiji, budizem je drugačen kot na Kitajskem in katolicizem združuje prvine, drugačne od rimskih. In prav zaradi tega ortodoksni islam, kateremu je Indonezija vedno bolj naklonjena, animističnim ritualom ne pride do živega,« razlaga Soeparno, ki meni, da se bo ritual ohranil, kljub uradni prepovedi.
»Včasih so bile zadeve povsem drugačne. Ljudje so imeli spolne odnose pod drevesi, potem pa so v želji po dobičku zgradili sobe, te pa so s seboj prinesle prostitucijo. Predvidevamo, da je vsaj polovica žensk, ki pridejo do templja, prostitutk, ki spolne storitve zaračunavajo, dodatnih 25 % žensk pa se s prostitucijo ukvarja priložnostno. Pod krinko vere ljudje počnejo marsikaj, česar sicer ne bi. Seveda je podobno razmerje tudi pri moških – vsaj polovica izmed njih je strank, ki pridejo po spolno zadovoljitev, ne pa po blaginjo.«
Na gori so zrasli številni bari s karaokami, razni drugi lokali in podobna ponudba. Lokalna vlada, ki je romanje na veliko podpirala, saj je občutno oplajalo občinski proračun, si je desetletja mela roke. Potem pa je pred štirimi leti avstralska televizijska ekipa na državni TV predvajala dokumentarec z naslovom Gora seksa, eksplicitno poročilo o nemoralnem početju muslimanskih vernikov na gori Kumukus, zaradi katerega je v Indoneziji izbruhnil velik škandal. Prepovedali so romanje h grobu princa, prav tako oddajanje sob, posledica pa so bile pogubne posledice za lokalno ekonomijo. Prihodek približno 260 družin, živečih na tem območju, se je zmanjšal za 90 %. »Bilo je rečeno, da praksa spodbuja kriminal, povrh tega pa ogroža tudi zdravje prebivalstva, saj naj bi bilo spolno prenosljivih bolezni na tem območju vedno več,« to odločitev komentira 83-letni Putra, ki na gori živi že vse življenje. »V resnici so se bali, da ritual Indonezijo kaže v slabi luči. Romarji niso bili nikoli moteči. Z njimi ni bilo nikakršnih težav, kriminala pa je bilo zanemarljivo malo. Občasno se je kdo napil in stepel. V zadnjih 80 letih se je zgodil le en umor – neki moški se je zaljubil v žensko, ki ni hotela dokončati rituala, zaradi česar jo je do smrti zabodel. Zaljubiti se, to je najslabše, kar se romarju na gori Kemukus lahko zgodi,« se spominja Putra. Pa vendar, zakonom in prepovedi navkljub, ritual še vedno ostaja živ. »Nobeni vladi ga ne bo uspelo izkoreniniti. Samo bolj previdni moramo biti in se znajti drugače. Kemukus je sveta gora, Samodra pa del naše kulturne dediščine. To je močnejše od kateregakoli zakona,« konča Putra.
Petja Vidmar
29-letna Sana, poročena mati treh otrok, se je na goro letos povzpela že četrtič. “Moja mama je zelo bolna. Ima raka in zdravniki pravijo, da ji ne morejo več pomagati, zato sem tu. Želim ji rešiti življenje,” razlaga s solznimi očmi. Zaprisežena muslimanka zadnje mesece tako vsakih 35 dni roma do templja princa Samodra, slavnega indonezijskega monarha iz 15. stoletja, kjer moli za svojo bolno mater, nato pa … seksa z neznancem. Popularna praksa, ki so jo leta 2014 sicer uradno prepovedali, saj ne ustreza sodobnim moralnim vrednotam, vsak mesec še vedno navdušuje med 3000 in 5000 ljudi iz vse Indonezije, ki v iskanju sreče in blaginje priromajo v ta odročni islamski tempelj, skrit v središču otoka Java, da bi opravili verski ritual, ki poleg molitve in darovanja vključuje tudi seks z neznancem, natančneje sedem spolnih odnosov z istim neznancem vsakih 35 dni.
ZVESTOBA SAMODRU
Starodavni obred, ki ga zgodovinski viri prvič omenjajo že v daljnem 19. stoletju, temelji na legendi o mladem princu Pangeranu Samodru, ki je odraščal na dvoru Demak, v muslimanskem sultanatu na severni obali Jave. Nesrečnik se je zaljubil v svojo mačeho Nyai Ontrowulan in z njo zbežal na goro Gunung Kemukus, kjer pa so ju vojaki odkrili in ubili, njuni trupli pa zakopali v grobnico. Kot pravi Floribertus Rahardi, indonezijski pisec, preučevalec tega fenomena, je verzij izvirne zgodbe več. “Med najpopularnejšimi je tista, ki pravi, da so vojaki mlada zaljubljenca zalotili med spolnim odnosom, ki ga nista mogla nikoli dokončati, zato pa zdaj ritualni seks romarjev simbolično predstavlja njuno združitev. Po drugi verziji pa pomaga ritual spolnega odnosa zmanjšati sramoto njunega dejanja s tem, da ponuja še več sramote.” Kakorkoli že, romanje na Gunung Kemukus obljublja blaginjo, ki je še posebej privlačna za vse revnejše prebivalce indonezijskih kmetijskih območij. “Ker princu Samodru ni bilo vseeno za reveže, je med njimi zelo priljubljen in tudi ta ritual je razširjen predvsem med pripadniki revnejših družbenih slojev. Verjamejo namreč, da s posnemanjem Samodrove nezvestobe princu izražajo zvestobo, v zahvalo pa jim bo njegov duh prinesel srečo in blaginjo.”
SEDEMKRAT V POSTELJO Z NEZNANCEM
Pri tem je bistveno upoštevati pravila, ki zapovedujejo seks z istim neznancem. “Če se tega ne držiš in na Samodrov grob ne prideš na vseh sedem svetih petkov (v koledarju otoka Java se vsakih 35 dni zgodi ‘sveti’ petek, ki predstavlja pomemben dan v duhovnem koledarju, op. a.), ritual ne deluje. Z istim človekom moraš imeti spolne odnose sedemkrat, da ti duh Samodre prinese blagoslov in odžene nesrečo,” me poduči Sana, ki se nocoj pripravlja na svojo četrto ‘seanso’ z izbranim neznancem – cvetličarjem z ženo in s štirimi otroki.
“Malce sem na trnih,” prizna. “Kaj če ne bo prišel? Morala bom poiskati novega moškega in vse skupaj začeti znova,” obupano ugotavlja, med tem ko stoji v dolgi vrsti vernikov, čakajočih na vstop v kripto z grobnico. Obkroženi s stojnicami, na katerih prodajajo obvezno cvetje in kadila, se nerodno pogledujejo – tisti, ki so tu prvič, oprezajo za primernimi kandidati, povratniki pa čakajo na svoje izbrance. Za iskanje seksualnega partnerja ni sistema, zaradi česar se mora vsakdo znajti sam. “Pomembno je, da najdeš nekoga, ki je tu zaradi princa in ne zaradi seksa. Če hoče moški seks zaradi užitka, molitve para niso uslišane,” razloži Pratva, 55-letna prodajalka, ki moli za ohranitev svojega delovnega mesta.
Sana po uri in pol čakanja vstopi v tempelj, kjer opravi molitev ter daruje cvetje in kadilo. Ob izhodu končno zagleda svojega partnerja za nocojšnjo noč in si vidno oddahne. Potem s cvetličarjem, ki upa, da mu bo Samodrov duh pomagal oživiti 'zaspani' cvetličarski posel, odideta v eno izmed bližnjih koč, v katerih so parom za približno trti evre na uro na voljo majhne in umazane sobe s posteljo. Podjetnost tudi v tem odročnem kotičku sveta namreč ni neznanka. Verniki so včasih seksali kar pod vedrim nebom, potem pa so v 80. letih prejšnjega stoletja domiselni lokalci našli odlično tržno nišo ter zgradili vrsto hišic, ki vernikom omogočajo več zasebnosti. Se pa 'telovadba' za njihovimi zaprtimi vrati očitno hitro konča, saj je Sana po približno 10 minutah spet zunaj, zadovoljna, da je vsega konec. “Na celotno zadevo gledam kot na zoprn medicinski poseg,” v naglici pove. Mudi se ji, saj mora biti pred zoro doma, da mož ne bi česa posumil. Uradno je namreč na obisku pri prijateljici.
TVEGANJE JE VELIKO…
Čeprav je ritual izjemno star, mu v Indoneziji večina ni naklonjena. Če bi Sanin soprog - ali njena družina - izvedel, kaj počne, se zanjo po vsej verjetnosti ne bi dobro končalo. »Uboj je sicer skrajna, a v tem prostoru povsem legitimna opcija,« razlaga Rahardi. Ortodoksni islam žensko nezvestobo ponekod namreč še vedno kaznuje s smrtjo, pa tudi sicer splošna moralna klima v Indoneziji postaja vse bolj konzervativna. V provinci Aceh, kjer veljajo strogi šeriatski zakoni, velja zunajzakonski seks za kaznivo dejanje, ki se kaznuje z javnim bičanjem, pred nedavnim pa je indonezijski parlament v obravnavo vzel predlog zakona, ki si prizadeva uvesti petletno zaporno kazen za spolne odnose med neporočenimi odraslimi, prav tako pa tudi med homoseksualci. »V tem kontekstu je še toliko bolj zanimivo, da v deželi, v kateri je kar 88 odstotkov prebivalstva muslimanske vere, še vedno obstajajo mistični in poganski obredi. Na skrivaj, a vendarle,” razlaga Rahardi. »Ljudstvo vedno najde pot za legitimiziranje svojega početja. Muslimani, ki se na gori v imenu vere predajajo spolnim odnosom, se grehu v Alahovih očeh izognejo tako, da se poročijo. Mut’a je specifičen ritual, nekakšen začasni zakon za en dan, ki legalizira spolne odnose. 3-minutni obred po navadi opravi kar hišnik templja.«
… UČINEK PA TUDI
Zakaj torej na tisoče muslimanskih vernikov z obiskom gore Kemukus tvega sramoto in celo smrt? Kako to, da je ta starodavni običaj še vedno živ? Ker deluje, kot pravijo verniki, ki h grobu Samodre romajo zaradi različnih vzrokov. Nekateri pridejo, da bi rešili svoje težave, povezane z ljubeznijo ali denarjem, drugi iščejo zdravje, tretji na splošno boljše življenje in blaginjo. Sana je za moč prijaznega duha Samodra izvedela od svoje najboljše prijateljice, ki je njegovo učinkovitost preizkusila na svoji koži. »Imela je hude težave s soprogom. Pil je, se družil z drugimi ženskami in bil nasilen do nje. Potem ko je sedemkrat opravila ritual, se je mož čudežno spremenil. Streznil se je in zdaj sta srečna,« pripoveduje. Da je ritual resnično učinkovit, je prepričan tudi Purwanto, nekdanji dolgoletni hišnik templja. »Ko so ljudje v tempelj prišli prvič, so bili nesrečni. Jokali so, bili obupani. Njihove težave so bile velike in nerešljive. Po končanem ritualu se zadeve popolnoma spremenijo. Težav ni več. Ljudje ozdravijo, nekateri celo obogatijo. Vse to sem videl neštetokrat,« pove v polomljeni angleščini.
Abu je 68-letna babica 6 vnukov, ki ima v bližnjem mestecu stojnico s hrano. »Sem prihajam 12 let. Moj posel je bil popolnoma na tleh, ko pa sem začela moliti k Samodru, se je vse spremenilo. Celo avto sem si lahko kupila. Moje življenje je od takrat precej lažje,« je zaupljiva. »Na žalost pa postaja pridobivanje partnerjev v mojih letih vse težavnejše. Vsi moški si želijo mlajših žensk, tudi tisti moje starosti. Ritual je vse teže končati, saj se z moškim dobim dvakrat, največ trikrat, potem pa najde kakšno drugo kandidatko in začeti moram od začetka. Bojim se, kaj se bo zgodilo z mano in mojim življenjem, ko mi ne bo več uspelo najti partnerja, s katerim bom obred lahko opravila sedemkrat,« zaskrbljeno pove.
V nadnaravne moči princa Samodra verjameta tudi 23-letna Aditya in 44-letni Kuwat, poslovna partnerja, ki si delita nepremičninsko agencijo v mestu, pet ur oddaljenem od gore Kemukus. Oba poročena, sta svojima partnerjema zaupala, kaj počneta, in oba sta se s tem strinjala. »Najino početje je povsem poslovna strategija. Oba imava majhne otroke, ki so odvisni od tega, kako dobro poslujeva. Ni se nama zdelo smiselno, da bi samo eden opravil ritual, če ga lahko opraviva skupaj in s tem najino srečo in blaginjo podvojiva,« pravita podjetnika, ki ju dejstvo, da imata spolne odnose, ne moti, saj sta, kot zatrjujeta, popolna profesionalca. »Malce je sicer res neprijetno seksati z njim, saj vendarle ni moj mož, vendar na vse skupaj gledam kot na duhovno izkušnjo,« razloži s hijabom zakrita Aditya.
RITUAL, KI MU NI ENAKEGA
Edinstven ritual, ki ga v muslimanskem svetu ne najdete nikjer drugje, je povsem samosvoja, le za Javo značilna mešanica verskih idealov, ki islamske, hinduistične in budistične vplive združuje s starodavnim animističnim kebatinanom. »Različne svetovne religije v Indoneziji vedno dobijo povsem drugačno barvo,« meni profesor sociologije Kunijoro Soeparno. »Islam ni takšen kot denimo v arabskih državah, hinduizem ni podoben tistemu v Indiji, budizem je drugačen kot na Kitajskem in katolicizem združuje prvine, drugačne od rimskih. In prav zaradi tega ortodoksni islam, kateremu je Indonezija vedno bolj naklonjena, animističnim ritualom ne pride do živega,« razlaga Soeparno, ki meni, da se bo ritual ohranil, kljub uradni prepovedi.
»Včasih so bile zadeve povsem drugačne. Ljudje so imeli spolne odnose pod drevesi, potem pa so v želji po dobičku zgradili sobe, te pa so s seboj prinesle prostitucijo. Predvidevamo, da je vsaj polovica žensk, ki pridejo do templja, prostitutk, ki spolne storitve zaračunavajo, dodatnih 25 % žensk pa se s prostitucijo ukvarja priložnostno. Pod krinko vere ljudje počnejo marsikaj, česar sicer ne bi. Seveda je podobno razmerje tudi pri moških – vsaj polovica izmed njih je strank, ki pridejo po spolno zadovoljitev, ne pa po blaginjo.«
Na gori so zrasli številni bari s karaokami, razni drugi lokali in podobna ponudba. Lokalna vlada, ki je romanje na veliko podpirala, saj je občutno oplajalo občinski proračun, si je desetletja mela roke. Potem pa je pred štirimi leti avstralska televizijska ekipa na državni TV predvajala dokumentarec z naslovom Gora seksa, eksplicitno poročilo o nemoralnem početju muslimanskih vernikov na gori Kumukus, zaradi katerega je v Indoneziji izbruhnil velik škandal. Prepovedali so romanje h grobu princa, prav tako oddajanje sob, posledica pa so bile pogubne posledice za lokalno ekonomijo. Prihodek približno 260 družin, živečih na tem območju, se je zmanjšal za 90 %. »Bilo je rečeno, da praksa spodbuja kriminal, povrh tega pa ogroža tudi zdravje prebivalstva, saj naj bi bilo spolno prenosljivih bolezni na tem območju vedno več,« to odločitev komentira 83-letni Putra, ki na gori živi že vse življenje. »V resnici so se bali, da ritual Indonezijo kaže v slabi luči. Romarji niso bili nikoli moteči. Z njimi ni bilo nikakršnih težav, kriminala pa je bilo zanemarljivo malo. Občasno se je kdo napil in stepel. V zadnjih 80 letih se je zgodil le en umor – neki moški se je zaljubil v žensko, ki ni hotela dokončati rituala, zaradi česar jo je do smrti zabodel. Zaljubiti se, to je najslabše, kar se romarju na gori Kemukus lahko zgodi,« se spominja Putra. Pa vendar, zakonom in prepovedi navkljub, ritual še vedno ostaja živ. »Nobeni vladi ga ne bo uspelo izkoreniniti. Samo bolj previdni moramo biti in se znajti drugače. Kemukus je sveta gora, Samodra pa del naše kulturne dediščine. To je močnejše od kateregakoli zakona,« konča Putra.
Petja Vidmar
