PRIHODNOST JE TRAJNOSTNA E-MOBILNOST
Danes si življenja brez osebnih prevozov skoraj ne moremo več predstavljati. Ob prehodu v ogljično nevtralno družbo smo zato vsi uporabniki vozil pred izzivom, kako to izkušnjo prenesti v do okolja in prostora prijaznejše oblike mobilnosti. S pojavom novih modelov e-vozil in njihovo boljšo dobavljivostjo bo e-mobilnost v prihodnjih letih vedno bolj množično vstopala v naša življenja. Ker za polnjenje e-vozil seveda potrebujemo elektriko, smo se z mag. Urošem Salobirjem in dr. Janezom Humarjem, strokovnjakoma družbe ELES, ki je zadolžena za varen, zanesljiv in neprekinjen prenos električne energije po Sloveniji in prek meja, pogovarjali, kako zagotoviti prehod na trajnostno e-mobilnost in kakšne spremembe se nam glede tega obetajo v prihodnosti.
Cilj prehoda na trajnostno e-mobilnost je, da e-vozila poganja energija iz obnovljivih virov in da ta energija ni obremenjena s posrednimi stroški, ki niso potrebni. Cena elektrike se namreč spreminja veliko bolj dinamično kot cena fosilnih goriv. »E-vozila je smiselno polniti takrat, ko je cena električne energije najnižja. To pa je takrat, ko je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov največja in ko je v elektroenergetskem sistemu presežek energije zaradi manjše porabe drugih odjemalcev ali ko denimo sonce posije bolj, kot smo pričakovali,« pove direktor področja za strateške inovacije v družbi ELES mag. Uroš Salobir. »To pomeni, da moramo poskrbeti za vzpostavitev zelo goste mreže zasebnih polnilnic. Da bomo svoje e-vozilo lahko priklopili na polnilnico vedno, ko ne bo v uporabi, in nam vozila ne bo treba umikati, da bi lahko polnili tudi drugi. Najpogosteje bo to seveda doma in na parkiriščih pred našimi službami. Delodajalci so zato zelo pomemben člen za doseganje trajnostnih ciljev. 'Gorivo' za naše e-vozilo in parkirno/polnilno mesto bomo tako imeli vedno na razpolago, posebna vožnja do hitrih polnilnic pa za vsakdanje opravke ne bo potrebna. Te polnilnice bodo morale biti pametne in omogočati daljinsko upravljanje moči polnjenja. Le na ta način bo sistem sam poskrbel za to, da bomo e-vozilo polnili takrat, ko bo to najugodneje za odjemalca in posledično tudi za elektro sistem. Da bomo torej tudi podnevi e-vozilo lahko polnili po 'nočni tarifi',« dodaja dr. Janez Humar, ki se v družbi ELES ukvarja z e-mobilnostjo. In še poudari, da si družbi ELES zelo prizadevajo za ozaveščanje o pomenu postavljanja pametnih polnilnic ter k postavljanju takih polnilnic spodbujajo tudi druga podjetja. »Če želimo, da e-vozila vozijo na zeleno elektriko, moramo to upoštevati. V nasprotnem primeru bomo vozili na drago elektriko iz fosilnih elektrarn, potrebna pa bodo tudi draga vlaganja v širitev omrežja,« ga dopolni Salobir. Čeprav bodo po analizah številnih strokovnjakov zasebne pametne polnilnice količinsko zagotavljale 80 - 90 % vsega polnjenja, bo za tranzitni promet treba ob avtocestah vzpostaviti mrežo tranzitnih vozlišč prihodnosti, ki bodo omogočala hitro polnjenje velikega števila osebnih in tovornih e-vozil ter e-avtobusov,« poudarjata naša sogovornika. »Na teh vozliščih bodo hitre polnilnice voznikom vedno na voljo. Prav tako bodo vozlišča ponujala veliko več storitev in blaga kot današnje bencinske črpalke, omogočala pa bodo tudi prehod na javni promet,« izpostavi Humar.
Souporaba vozil in avtonomna električna vozila bodo pomembno spremenili dinamiko prometa v mestih. Sogovornika menita, da bo z množično uporabo avtonomnih e-vozil uporaba le-teh postala še udobnejša. Ob različnih opravkih se nam ne bo treba ukvarjati z iskanjem parkirnega prostora ali razmišljanjem, kje napolniti svoje vozilo. Avtonomno vozilo nas bo na želeni destinaciji odložilo, se odpeljalo na polnilno postajo zunaj središča mesta, postajo, ki bo omogočala cenovno ugodno polnjenje z energijo iz obnovljivih virov, in se vrnilo po nas, ko ga bomo potrebovali. Tako bomo mestna središča razbremenili mirujočega prometa. Ocenjujeta, da se bo z množično uporabo e-vozil zelo izboljšala tudi kakovost življenja prebivalcev ob prometnicah, saj e-vozila zraka ne onesnažujejo z izpušnimi plini, prav tako pa tudi niso tako glasna. »Življenje v mestih bo glede prometa skoraj nepredstavljivo. Tudi objekti ob prometnicah se bodo razvijali v do zdaj nepoznane programe,« sklene Humar.