POGOVOR: BLAKE LIVELY

19.10.2018
31-letna ameriška igralka, ki je v življenju najraje mama s kuhalnico v roki, od frivolne Opravljivke dalje obvladuje kompleksne vloge, ki obetajo, da se bodo zapisale v anale holivudske zgodovine.

V Los Angelesu rojena plavolaska, ki je svetovno slavo doživela z upodobitvijo Serene van der Woodsen v Opravljivki, eni izmed najbolj gledanih televizijskih serij novega tisočletja, nikoli ni želela postati igralka. »V resnici se mi ni niti sanjalo, kaj naj bi počela v življenju. Vse, kar sem vedela, je bilo to, da zagotovo ne bom igralka. Prihajam namreč iz družine, kjer se je vse vrtelo okoli filmske industrije,« pove simpatična Američanka, ki je konec avgusta dopolnila 31 let. Poleg njene matere Elaine, ki je 'lovka' na igralske talente, in očeta Erniea Livelyja, igralca, so se v industriji zabave preizkusili tudi brata Eric in Jason ter sestri Robyn in Lori. »Hecno je, da se je na koncu izkazalo, da sem se, sicer povsem nezavedno, vse življenje pripravljala na to, da postanem igralka. Oče in mama sta me, ker me nista hotela puščati z varuško, velikokrat vzela s seboj na ure igralstva, ki sta jih poučevala. Na tistih urah sem se naučila marsikaj, pridobila pa sem tudi potrebno samozavest, ki mi je pomagala na kasnejših avdicijah,« pove. S svojo igralsko kariero je – kljub odporu do igralskega poklica – začela zgodaj. »Ko sem imela deset let, sem prvič stala pred kamero. Igrala sem v filmu Sandman, ki ga je režiral oče. Vse skupaj je bilo bolj zabava kot pa delo,« se spominja. Prve 'resne' korake v svet igranja je naredila na srednji šoli. Starejši brat Erick je prosil svojega agenta naj sestro, ki se je dolgočasila med poletnimi počitnicami, pošlje na kakšno avdicijo. Dobila je vlogo najstnice Bridget Vreeland v filmu Sestrstvo potujočih hlač (The Sisterhood of the Traveling Pants), ki ji je prinesla nominacijo za nagrado Teen Choice Award. »Nisem mogla verjeti, da se je to zgodilo. Šla sem na nekaj avdicij in bum – dobila sem vlogo. Vse scene sem posnela, medtem ko sem hodila v šolo, ta je bila zame vedno na prvem mestu. Kljub temu da sem posnela svoj pravi prvi film, me igralstvo še vedno ni zanimalo kot nekaj, kar bi želela početi v življenju.« Šele ko je šolo končala, se je odločila, da leto dni nameni igralski karieri. »Kar bo, pa bo, sem si rekla. Eno leto bom posvetila igralstvu, če ne bo nič iz tega, grem naslednje leto na univerzo.« Sledila je nova vloga v filmu Accepted in nič drugega. »Edina reč, ki sem jo posnela v letu, ki sem ga namenila igralski karieri, je bil ta film. Izpolnila sem prijavnico za univerzo, potem pa je naenkrat prišla ponudba za Opravljivko,« razlaga Blake, ki prizna, da ji je vloga razvajene, a karizmatične in šarmantne Serene spremenila življenje. »Vlogo sem najprej zavrnila, saj sem že tako zamudila leto študija. Potem pa so mi rekli: »Obljubimo, da boš lahko delno opravljala tudi študijske obveznosti, vendar ti tega ne moremo zagotoviti pisno.« Verjela sem, sprejela ponudbo in se naučila, da obljuba, ki je ni na papirju, čisto nič ne velja. Na koncu je bila serija na programu od leta 2007 do 2012, v 5 letih pa nisem naredila niti enega izpita,« se smeji. »Zagotovo pa je k moji odločitvi, da sprejmem vlogo Serene, botrovalo tudi dejstvo, da me za vlogo niso izbrali producenti niti režiser, pač pa moji feni, ki jim je bil všeč moj nastop v dveh filmih, ki sem jih posnela. Takrat so se družbena omrežja šele začela prebujati in ustvarjalci nadaljevanke so se odločili, da izbiro igralcev prepustijo ljudem. Mislim, da se je to zgodilo prvič v zgodovini filmske industrije. Zelo sem bila počaščena, da so ljudje izbrali mene.«


Spominja se, da je bilo obdobje igranja v televizijski seriji popolnoma noro. »Deset mesecev skupaj smo snemali po 16 do 18 ur na dan. Bilo je zelo utrudljivo, besedilo smo pogosto dobili zadnjo minuto pred snemanjem, pa vendar je bilo fantastično delati in živeti v New Yorku. Veliko sem se naučila, ne sicer na področju igranja, saj pri TV-nadaljevankah navadno ni nobenega pritiska, da bi igral dobro – kakovost igre je v resnici zadnja prioriteta –, sem pa dobila dragocene izkušnje na drugih pomembnih področjih.«
Kljub napornem urniku televizijske produkcije pa je Blake med kratkimi odmori med sezonami Opravljivke uspelo sodelovati še pri nekaj drugih filmskih projektih. Med drugim je posnela vlogo mlade Pippe Lee v filmu Skrivno življenje Pippe Lee (The Private Lives of Pippa Lee), ki ji je prinesla odlične kritike in jo postavila na zemljevid najboljših mladih hollywoodskih igralk, nastopila pa je tudi v popularni Zeleni svetilki (Green Lantern), filmu, ki je doživel velikanski finančni uspeh. Livelyjevo ni uvrstil le na seznam revije Time 100 najbolj vplivnih ljudi na svetu leta 2011, prinesel ji je tudi ljubezen njenega življenja – igralca Ryana Reynoldsa. Poročila sta se leta 2012, danes pa imata dve hčerki, 3-letno James in 1-letno Inez.
»Ni bila ljubezen na prvi pogled, čeprav so naju mediji kar naprej hoteli spraviti v ljubezensko razmerje. Pravzaprav sva se poznala že od prej. Preden sva skupaj posnela Zeleno svetilko, sva bila dve leti dobra prijatelja, potem pa je v nekem trenutku preprosto kliknilo,« pravi Blake, ki priznava, da sta s soprogom zelo povezana. »V razmerjih, ki sem jih imela pred njim, sem, kadar je šlo kaj narobe, vedno poklicala za nasvet prijateljico ali pa katero izmed mojih sester. Zdaj tega ne počnem več, ker je Ryan postal moja največja 'prijateljica'. On je tisti, na katerega se najprej obrnem,« se smeji.
Zakonca, ki ju Hollywood časti kot enega izmed najbolj stabilnih zvezdniških parov, družino vedno in povsod postavljata na prvo mesto. »Zame in za moža ni nič pomembnejšega. Občudujem ljudi, ki živijo za svojo umetnost ali svoje delo, vendar jaz tega preprosto nimam v sebi. Za svojo družino sem na račun svoje kariere pripravljena sklepati velike kompromise. Oba z Ryanom sva se odrekla marsičemu, in sicer zato, da ne delava naenkrat. To je najino pravilo, če en snema, je drugi doma z otroki. Zelo sem srečna, da sem prišla do točke, ko lahko med scenariji vnaprej izbiram in si tako ustvarim načrt, ki je usklajen tako z družinskim življenjem kot tudi z Ryanovo kariero,« pove.
Blake, ki je v zadnjih letih odlično upodobila nekaj kultnih likov – leta 2012 se je pojavila v trilerju Divjaki (Savages) Oliverja Stonea, kjer je zaigrala skrivnostno Ophelio, sledila je vloga ženske, ujete v mlado telo v filmu Brezčasna Adeline (The Age of Adaline) Leeja Tolanda Kriegerja, pa ločenka Veronika v Kavarniški gospodi (Café Society) Woodyja Allena in slepa Gina v psihološki drami Marca Fosterja (All I See Is You) –, se ne boji močnih ženskih vlog. »Bolj zakompliciran je lik, ki ga igram, bolj je kompleksen in poškodovan, bolj mi je všeč. Popolnost me ne zanima, napake so tiste, ki dajejo okus. V kinematografiji so zapletene, kompleksne ženske zelo pogosto predstavljene v črno-beli verziji. So junakinje ali zločinke, vmes pa nič. To v realnem življenju ne obstaja. Nihče ni samo dober ali samo slab. Vsi v sebi nosimo svetlobo in temo ter nešteto odtenkov sive vmes.«
Glasna zagovornica ženskih pravic je prepričana, da morajo ženske tudi v hollywoodski industriji same držati vajeti v rokah. »Nihče se ne bo za nas boril tako, kot se borimo same. To bi bilo iluzorno pričakovati. Poznam veliko pomembnih moških – filmskih direktorjev, producentov, režiserjev –, ki želijo povedati zgodbe o ženskah, vendar so njihovi motivi zelo različni. Nekatere te zgodbe privlačijo, drugi so očetje, sinovi ali soprogi, ki jim je mar, da so ženske v njihovih življenjih tudi na platnu predstavljene avtentično in ne kot objekti, tretji pa zgolj sledijo zaslužku – ženske zgodbe namreč prinašajo denar.« Seksizem v Hollywoodu je ena izmed stvari, ki jo lahko izjemno razjezi. »Sovražim ga, vendar pa sem zelo občutljiva tudi na vse druge oblike diskriminacije. Precej aktivna sem denimo na področju seksualne trgovine. Veste, da v ZDA vsako leto izgine na tisoče otrok, ki jih nikoli ne najdemo, in da velik odstotek teh konča v seksualni industriji? O tem redko lahko beremo v časopisih. Če ne gre za bela dekleta iz srednjega ali višjega razreda, stvar nikogar ne zanima. To me spravlja v bes.«


Blake zato tesno sodeluje z organizacijo Child Rescue Coalition, ki se ukvarja predvsem s preprečevanjem zlorabe otrok. »Sama sem imela čudovito otroštvo, ki ga želim vsem otrokom. Vzeti otroku možnost, da je otrok, je zame najhujši zločin. Ko sem sodelovala pri snemanju dokumentarca o seksualni zlorabi otrok, sem strokovnjake povprašala, koliko so stari otroci, ki se znajdejo v otroški pornografiji. Detektiv, ki se s tem ukvarja že 30 let, mi je povedal, da je bil najmlajši, ki ga je videl, še vedno z mamo povezan s popkovino. Child Rescue Coalition beleži od 30 do 50 milijonov dokumentov otroške pornografije dnevno. Si lahko predstavljate?!«
Čeprav se zdi življenje hollywoodske zvezdnice zelo glamurozno, Blake pravi, da je v resnici večino časa čisto navadna gospodinja. »Resnično. Večino časa pospravljam, skrbim za otroke in kuham.« Kuhanje je njena prav posebna strast, v kateri uživa že od otroških let. »Sem prava gurmanka, rada ustvarjam, preizkušam nove recepte. Moj idol je Martha Stewart pa tudi delo Nigelle Lawson mi je zelo všeč. Če bi imela čas, bi se vpisala v šolo kuhanja in se naučila kuhati kot prava profesionalka. Kadarkoli gremo na počitnice, si poskušam 'ukrasti' kakšno urico in se udeležiti lokalnega kulinaričnega tečaja. Zelo, zelo rada tudi pečem. Če le imam čas,« pove. Tega pa ji v zadnjem času primanjkuje. Zaključuje snemanje filma The Rythm Section, filmske adaptacije romana Marka Burnella, v katerem igra žensko, ki se maščuje krivcem za letalsko nesrečo, v kateri je umrla njena družina, ter dela na filmu The Housband's Secret (tudi ta nastaja po istoimenski knjižni uspešnici Liane Moriarty), ki predstavlja novo stopničko v njeni karieri, saj v njem ne le igra, pač pa ga tudi producira.
»Delo Liane Moriarty mi je zelo všeč. Njen roman Male laži se mi je zdel fantastičen (po knjigi je nastala nadaljevanka, ki smo si jo lahko ogledali na HBO, op.avt.). Moževa skrivnost govori o odkritju pisma moža ene izmed glavnih protagonistk, ki korenito spremeni življenja nekaterih ljudi. V producentski vlogi uživam, saj imam tako veliko več kreativne kontrole,« pripoveduje igralka, ki jo lahko ta mesec v domačih kinematografih občudujemo v filmu Milo za drago (A Simple Favour), misterioznem trilerju Paula Feiga, v katerem Blake igra enigmatično Emily. V filmu, ki so ga razglasili za nov Ni je več (Gone Girl je s svojo odlično zgodbo dosegel kultni status), Blake igra skrivnostno in zelo elegantno Emily Nelson. »Emily je enigma. Svojo prijateljico Stephanie, mami blogerko, ki jo igra Anna Kendrick, prosi za preprosto uslugo, da v šoli pobere njenega otroka, nato pa izgine. Stephanie nato z mojim možem, igra ga Henry Golding, poskuša razvozlati uganko o izginotju, ki je polna preobratov, izdaj, skrivnosti, odkritij, ljubezni, zvestobe in maščevanja.«
Film je pospremil zelo opazen marketinški podvig, v katerem je Livelyjeva s svojega Instagram profila izbrisala vse objave in prenehala slediti vsem prijateljem, vključno s soprogom, ter namesto njih začela spremljati le 36 ljudi z imenom Emily Nelson. »Dobra ideja, ne? Objavljala sem 'poste', kot so Kaj se je zgodilo z Emily? Povzročili smo res burne odzive. Ta marketinški trik mi je bil všeč.
«  Zahvaljujoč zelo šik kostumografiji so Livelyjevo že proglasili za novo modno ikono. »Garderoba Emily Nelson je res fantastična. Uživala sem v vsakem trenutku. Nosim večinoma elegantno modo v moškem stilu. Tridelne hlačne kostime, kravate, robčke v žepu ... Zelo glamurozno. Moj filmski mož v eni izmed scen reče: „Moja žena je kot ... čudoviti duh.“  Jaz dodajam, vrhunsko oblečen duh!« najin pogovor zaključi Blake.
Tekst: Irena Pavlovič