MINI INTERVJU: RENATA SALECL

23.05.2018
V Sloveniji `narejena` je poleg vseh ostalih uspešnih posameznikov tudi Renata Salecl –filozofinja in sociologinja, ki deluje na Inštitutu za kriminologijo, kot profesorica o čustvih in pravu predava na različnih tujih šolah ter se v svojih knjigah, ki so prevedene v številne tuje jezike, ukvarja z ljubeznijo, sovraštvom in tesnobo, ki nam jo v kapitalizmu vzbuja neomejena možnost izbire.

Renata glavni cilj sodobnega posameznika je v današnjem svetu ta, da je srečen. Tako kot že recimo Pascal Bruckner ste tudi vi prepričani, da to »pehanje« za srečo, človeku prinaša največjo nesrečo. Zakaj? Kaj je potemtakem cilj, h kateremu bi bilo treba stremeti?
Že Freud je dejal, da sta delo in ljubezen tisto, kar posamezniku največ pomaga v življenju. Če smo zmožni vstopati v odnose in najti neko kreativnost, ki nas žene naprej, bomo kar v redu prišli skozi življenje.

V eni od svojih knjig se ukvarjate tudi z izbiro. Danes jih imamo res nešteto, to pa v nas vzbuja vedno večji dvom, saj se, ko se odločimo za nekaj, odpovemo vsemu drugemu in spraševati se začnemo, ali smo vendarle izbrali prav – tudi npr. ko gre za partnerja, odnose. Mislite, da se ti vedno hitreje zaključujejo ravno zaradi »nešteto izbir« ter našega hlepenja po nenehni sreči? Kaj se kaže kot alternativa tem nedosegljivim idealom?
Na žalost je ideologija izbire močno zavladala tudi na področju ljubezni in mnogi se nenehno sprašujejo, ali so izbrali pravega parnerja, drugi nenehno menjavajo partnerje, spet tretji pa se nikakor ne morejo odločiti. Internet še posebej daje občutek, da bomo ljubezensko srečo našli le, če bomo dovolj dolgo izbirali. Ne gre le za to, da si ljudje postavljamo ideale v oblakih, na žalost vse težje shajamo tudi s frustracijo. V partnerskih razmerjih je treba najti način, da se vask od partnerjev zna spopasti s frustracijami in nezadovoljstvom ter da zanje ne krivi drugega.

Kakšno je vaše mnenje o najstnikih in mladih, ki odraščajo obdani z moderno tehnologijo in družbenimi omrežji? Ali pri svojih študentih opažate »narcisizem«, težave z zbranostjo? Je kakšna razlika med našimi in tujimi študenti?
Težave z zbranostjo imajo tako odrasli kot otroci. Na žalost si mora vsak sam najti način, da ni nenehno osredotočen na mobilni telefon ali da ga popolnoma ne prevzamejo družbena omrežja. Mladi se učijo od nas starejših. Če so starši ves čas na telefonu, ne morejo od otrokov zahtevati, da oni niso. In če imamo tablico za varuško, prav tako ne moremo godrnjati, da otroci preveč časa porabijo za nove tehnologije.

Intervju, v katerem smo se z Renato pogovarjali o Made in Slovenia blagovnih znamki ter naših največji uspehih, si preberite v majski številki Glossa.

Mateja Arnež
Foto: Nejc Pernek @ Fotatelje Dean Dubokovič