ŽIVLJENJSKA ZGODBA: GRACE JONES
Divja in neukrotljiva. Ekscentrična in vedno nekaj posebnega. Radikalna jamajška pop ikona v novem dokumentarcu Bloodlight and Bami pod režisersko taktirko Sophie Fiennes odkriva, kdo se skriva pod masko z imenom Grace Jones.
Pri devetinšestdesetih kaže petindvajset let manj. Na koncertih množica še vedno ne more odmakniti pogleda z nje. Njena zavidanja vredna mišičasto izklesana atletska postava buri domišljijo kljub letom, ki jih neuničljiva pevka šteje. Njeni nastopi, ko v tangicah in vroči opravi latino karnevalskih plesalk salse vrti velik obroč, zraven pa poje uspešnico Slave to the Rhythm, prvi singel z istoimenskega albuma iz leta 1985, še danes jemljejo sapo, saj je z eno samo besedo fenomenalna. Izjemna ženska, modna ikona, supermodel – ena izmed prvih temnopoltih – filmska igralka, ki je med drugim leta 1985 postala tudi Bondovo dekle, pevka z značilnim glasom in stilom ne počiva. Trenutno končuje svoj enajsti studijski album, v zadnjih mesecih pa jo lahko spremljamo na filmskih rdečih preprogah, saj je zunaj njen dokumentarec Grace Jones: Bloodlight and Bami v režiji Sophie Fiennes, film, ki je v nasprotju s podobnimi upodobitvami drugih glasbenih legend dobil odlične kritike, tako iz vrst občinstva kot tudi stroke. Dokumentarec prikazuje življenje modne ikone, supermodela in pevke, odmaknjeno od žarometov in slepljive slave. Odstira drugo plat glamurja ter odkriva železno vztrajnost in trdo voljo odločne ženske, ki se je morala boriti za vse, kar je v življenju dosegla.
Skromni začetki
Grace Beverly Jones je na svet privekala 19. maja leta 1948 na Jamajki, kjer je preživela tudi otroštvo. Hči gospodinje Marjorie in lokalnega politika Roberta W. Jonesa se je rodila kot tretji otrok, za njo pa so na svet prišli še štirje sorojenci. Vseh sedem otrok sta zakonca Jones pustila pri babici ter s trebuhom za kruhom odpotovala v ZDA, kjer je Robert delal kot delavec v kmetijstvu, dokler ga ni duhovna izkušnja, doživeta med neuspešnim poskusom samomora, navdahnila, da je postal binkoštni duhovnik. Otrokom, ki so odraščali z babico in njenim novim soprogom Peartom Jonesom, poznanim pod imenom 'Master P', doma ni bilo z rožicami postlano. »Sovražila sem ga,« se spominja Grace. »Bil je strog in redno nas je pretepal. Njegova vzgoja ni bila nič drugega kot resna zloraba,« danes meni Jonesova, ki je nekaj svoje odrske 'strašljivosti' povzela prav po njem. Grace, ki je bila na mamo izredno navezana, je živela za dan, ko bodo končno lahko zaživeli skupaj kot družina. Ko je imela trinajst let, se je skupaj s svojimi brati in sestrami preselila k staršem v obljubljeno deželo, v eno izmed večjih mest v zvezni državi New York, mesto Syracuse, ki je postalo njen novi dom. »Moje težko otroštvo je utrdilo moj značaj, po drugi strani pa me je velikokrat zapeljalo tudi v težave,« razlaga Jonesova svoja divja najstniška leta. Staršema in tudi njunemu verskemu prepričanju se je kmalu postavila po robu, začela se je ličiti, piti alkohol in skupaj z bratom obiskovati gejevske klube. V šoli se je vpisala v dramski krožek, poleti pa udeležila gledališke turneje po Filadelfiji, ki jo je očarala. Odločila se je ostati v mestu, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja cvetelo v hipijevskih gibanjih. Grace je živela v komunah, služila denar kot go-go plesalka ter uživala LSD in druge droge. »LSD je bil zelo pomemben za mojo čustveno rast. Mentalna vadba, ki mi jo je omogočal, je bila zame odlična,« je čez čas povedala o tem obdobju.
Originalni supermodel
S svojim nenavadnim androgenim videzom je že zgodaj opozorila nase. Čeprav je bila njena manekenska kariera pozneje prav sanjska, njen začetek še zdaleč ni bil lahek. Kot ena prvih temnopoltih manekenk je naletela na hudo rasno diskriminacijo, ko ji je John Casablancas, ustanovitelj modne agencije Elite Model Management, dejal, da lahko temnopolta manekenka obleke prodaja tako 'uspešno' kot lastniki rabljenih avtov svoja vozila, ki jih nihče noče. A Grace to ni ustavilo. Zabrusila mu je, 'naj se zaduši' s svojimi nesmisli. Odšla je v Pariz in postala svetovno priznan supermodel. Njeni sostanovalki sta bili manekenka Jerry Hall in igralka Jessica Lange, življenje v Parizu je bilo očarljivo in delovno izpolnjujoče. V nadvse uspešni karieri supermodela je svoj obraz 'posodila' številnim naslovnicam modnih časopisov in revij. Imela je priložnost sodelovati z najboljšimi modnimi fotografi. Helmut Newton, Jean-Paul Goude, Guy Bourdin in še številni drugi so ustvarili nepozabne umetnine, fotografije s popolnim telesom, še preden je photo-shop začel svoj pohod retuširane lepote. Kako jim je uspelo? Grace se na to le zasmeji in razloži, da je bil njen partner, fotograf Jean-Paul Goude, s katerim ima tudi sina Paola. Jean-Paul je bil v veliki meri zaslužen tudi za oblikovanje vizualne podobe njenih albumov in glasbenih videov, obseden z njenim videzom na fotografijah. »Ure in ure je preučeval svetlobo in nagib mojega telesa. Razmišljal o tem, kako bi lahko podobo še bolj izpopolnil. Zanimalo ga ni nič drugega, tudi resnična jaz ne. Si predstavljate? Bil je v ljubezenskem razmerju z menoj kot modelom na fotografiji. Seveda sem morala ukrepati in se ločiti. Le tako, na fotografijah, me je lahko imel popolnoma pod nadzorom. V resničnem življenju moje eksplozivnosti ni mogel nadzirati,« razlaga Grace. Po ločitvi se je čez čas zapletla v romanco s švedskim akcijskim zvezdnikom Dolphom Lundgrenom, ki je bil nekoč njen telesni stražar. Na pogled sta bila izjemen par. Ona visoka črna puma, on še višji, mlad, čeden svetlolas mišičnjak. A zgodba se ni razpletla najbolje. Diva v smehu pove, da se je končalo z majhnim požarom. »Ja, tudi njegove obleke so gorele: puf, vruf, šiii. Tako to gre! Močno in jasno sporočilo je bilo dano. Ampak, vse do danes sva uspela ostati zelo dobra prijatelja, res, ne boste verjeli. Pomagalo je!«
Glasbena legenda, ustvarjalka presežkov
Njena glasbena kariera se je začela leta 1977, ko je podpisala pogodbo z založbo Island Records in postala zvezda disko scene slavnega newyorškega kluba Studio 54. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je izdala devet studijskih albumov v svojem značilnem stilu z uspešnicami, kot so Slave To The Rhythm, Pull Up To The Bumper in La Vie En Rose. Leta 2008 je po skoraj dvajsetletnem premoru izdala nov studijski album, naslovljen Hurricane, pri katerem je producentsko delo opravila večinoma sama, pomagal ji je le njen stalni sodelavec Ivor Guest. Z gosti, kot so Brian Eno ter bobnar Sly Dunbar in basist Robbie Shakespeare, je spet ustvarila glasbeni presežek, ki ji je lani prinesel uvrstitev na lestvico najuspešnejših predstavnikov plesne glasbe vseh časov ameriške revije Billboard. Njenemu uspehu so zagotovo botrovali tudi njen postmodernistični modni videz in posebni svetlobni efekti, značilni za njene nastope. Pop ikona, brez katere ne bi bilo Rihanne, Miley Cyrus, Nicki Minaj in tudi Lady Gaga, pevk, ki javno priznavajo njene zasluge, ne nazadnje pa tudi ne hrvaške Josipe Lisac, je bila med prvimi, ki je svoj videz – atletsko postavo in izklesane obrazne poteze z značilnimi poudarjenimi ličnicami – unovčila kot blagovno znamko. Markanten videz ji ni odprl le vrata v svet mode, pač pa, kot priznava sama, tudi v svet glasbene in filmske industrije.
Bondovo dekle s stilom
Na filmskem platnu je Grace zaslovela v filmu Conan the Destroyer (v prevodu Konan uničevalec leta 1984), v katerem je zaigrala skupaj z legendarnim Arnoldom Schwarzeneggerjem, leto pozneje pa je nastopila v filmu o Jamesu Bondu skupaj z Rogerjem Moorom – A View to a Kill (slovenski prevod Od tarče do smrti, leta 1985) in se za večno vpisala v zgodovino deklet Jamesa Bonda. Ameriški mediji so ji že takrat nadeli status velike modne ikone z unikatnim slogom in naziv najbolj ekstravagantnega Bondovega dekleta ter ji namenili veliko pozornosti. Čeprav je v igranju uživala, pa je bila njena največja ljubezen vedno glasba. »Igra 'kdo je močnejši' je v igralstvu, še posebej v Hollywoodu, navzoča povsod. Precej bolj kot v glasbenem svetu,« je pred nedavnim komentirala razvpite afere, povezane s spolnimi zlorabami v Hollywoodu. »Popolnoma se lahko identificiram z izkušnjami mladih deklet v filmskem poslu. Z izkušnjami, ki jih ne bi smele imeti. Dobro se spomnim, bilo je za mojo prvo 'veliko' filmsko vlogo in bila sem zelo mlada. No, ni bila velika vloga, bila pa je pomembna zame. Zelo, saj je bila nekakšna odskočna deska v svet filma. Vlogo sem že dobila, poklical me je namreč Ossie Davis – bil je to njegov režijski prvenec – in mi potrdil sodelovanje, potem pa … veliko presenečenje. Še en klic in sporočilo, da vloge še ni moja, ker me hoče producent filma, ki ima menda zadnjo besedo, najprej videti. To me je zares razjezilo! Da ne dobim vloge vse dokler me ne preizkusi on!? Prosim? Kdo ima zadnjo besedo? Morala sem k njemu domov in sprejel me je v kopalnem plašču. Ponudil mi je kozarec penine, steklenico je držal v rokah. Začel se je premikati, seveda je zavil v spalnico. Naslednji trenutek je bil že slečen, jaz pa sem mu prisolila krepko zaušnico in odkorakala z dvignjeno glavo. Naslednji dan mi je poslal rože. Hvala bogu, njegovega imena ser ne spomnim več, nisem pa pozabila velikega šopka.«
Ekscentričnost vedno in povsod
Grace velja za zelo močno žensko, žensko z neuklonljivim značajem in osebnostjo, ki ni strašljiva le za predstavnike moškega spola. Njeno ekscentrično vedenje je legendarno, nazadnje si ga je privoščila v TV-oddaji The Jonathan Ross Show , ko je kljub svojim letom in dvajsetcentimterskim tankim petkam kot velika črna puma skočila na vse štiri na mizo h gostitelju in mu dve prisolila. Požela je stoječe ovacije in prav to, njena nenavadnost, je tisto, kar njeni feni obožujejo. Preseneča namreč na vsakem koraku in se kot močna ženska zaveda svoje vrednosti. Je izjemno seksapilna in poželjiva. In nič kaj konzervativna. V njenem najnovejšem dokumentarcu se režiserka Fiennesova dotakne vprašanja, zakaj je Grace Jones še vedno tako impozantna ženska figura. »Brez dvoma je izredno intenzivna, zahtevna in močna oseba. Poleg tega je popolnoma samosvoja, edinstvena – v filmu o Jamesu Bondu A View to a Kill (Od tarče do smrti) recimo je s svojo navzočnostjo in dodelano vizualno podobo uspela zasenčiti celo priznanega, z oskarjem nagrajenega igralca Christopherja Walkna, ki igra Bondovega nasprotnika, največjega zlobneža na planetu, kar je velik uspeh,« se smeji Fiennesova. Če pa k temu dodamo še prvinsko erotičnost, postane povsem jasno, zakaj je Jonesova za nekatere pravi izziv. Mediji so jo ves čas njene kariere prav oboževali, številnim heteroseksualnim moškim pa se zdi hkrati strašljiva in tudi izredno seksi. Za povrh pa se pod vsem tem skriva še velik smisel za humor. Ko je zaigrala v filmu o Jamesu Bondu skupaj z Rogerjem Moorom – View to a Kill (Od tarče do smrti), je Bondu na snemanju na primer pripravila prav posebno presenečenje. Roger Moore je bil tiste čase znan po svoji nagajivi naravi, ni si mogel pomagati, soigralcem je vedno kaj ušpičil, jim kaj smešno strašljivega podtaknil v posteljo ali poskrbel, da so se na snemanju osmešili. Filmska ekipa je Jonesovo na to celo opozorila, jo posvarila, vendar pa Grace ne bi bila Grace, če ne bi takoj ukrepala. »Tokrat bom jaz prva, sem si rekla. Ponoči sem se splazila v njegovo hišo in našla, ko je spal, velik pikčast črno-bel vibrator. Takoj sem vedela, kaj bom storila,« se spominja Grace. »V sceni, ki je sledila naslednji snemalni dan, naj bi bila oblečena v zapeljivo seksi usnjeno opravo, malce bizarno, polno trakov in netov. Na to obleko sem pripela vibrator. Po scenariju naj bi namreč vstopila v hotelsko sobo, razgrnila plašč, ga zapeljivo pogledala, Roger Moore alias James Bond pa bi moral nato reči v njegovem slogu: 'O, May Day, vidim, da si končno prišla osebno poskrbet zame.' In res sem to naredila. On reče, jaz slečem plašč in kot tigrica zapredem proti njemu. Ko vibrator nenadoma skoči na plan v vsej svoji veličini, jaz sem že skoraj na njem, veliki James Bond, najboljši tajni agent 007, pa za sekundo popolnoma zmrzne, potem pa smo se vsi skupaj s snemalno ekipo začeli na glas smejati.« V intervjuju na rdeči preprogi ob premieri filma v San Franciscu je Roger Moore priznal, da bi bilo snemanje filma brez seksapilne Grace sila dolgočasno in bi mu lahko grozila nevarnost, da postane povsem navadno delo. »Grace je znala poskrbeti za salve smeha v ključnih trenutkih snemanja in me popolnoma razorožiti. Večkrat sem ostal brez besed nad njeno pojavo in njenim seksi videzom dive. Zelo je drugačna, na trenutke kar malce strašljiva. Tajni agent z dovoljenjem za ubijanje pa zmrzne … Si predstavljate ta nerodni položaj? Bolje sem se potem znašel med snemanjem erotičnega prizora, ko May Day prevzame nadzor med rjuhami. Priznam, res je vreden ogleda.«
V zrelih letih nič manj divja
Grace, ki bo kmalu praznovala svoj 70. rojstni dan, nikoli ne uporablja besede starost. »Raje ji rečem modrost. Čas primerjam s prostorno kapsulo, saj bivamo v vesolju in ne v času.« Kljub letom živi zelo živahno. Ko nima glasbenih koncertov ali filmskih premier, svoj čas posveča družini. Je namreč babica, njena vnukinja Athena šteje danes že devet let. Ima popolnoma njen nos, a ognjeno rdeče lase in, kot je Grace večkrat hudomušno omenila, je videti kot kakšna mala Škotinja. »Res, ko greva skupaj na kakšen polet, me uradniki na letališču pogosto sprašujejo, ali je posvojena (smeh). Barva las jih tako zmede, da spregledajo detajle. Jaz pa njene lase prav obožujem! Razčešem jih s posebnim glavnikom in ji uredim pričesko za plesne urice. Athena je izredna plesalka, zelo nadarjena mlada gospodična, saj igra klavir tudi že brez not, poje in riše. Skratka, vidi se, da je podedovala umetniško žilico.«
Kot polnokrvna bikica je Grace Jones, kot pravi sama, tudi v jeseni življenja še vedno velika hedonistka. Obožuje gurmanske specialitete, dobro penino in predvsem morsko hrano. Še posebej so ji všeč ostrige, pokapljane s kapljico ali dvema limoninega soka. Glede slovesa, da so močan afrodiziak, pa se le nasmehne … kakorkoli, pomembno je le, da jo osrečujejo. Govori sedem jezikov, o predsedniku Trumpu nima dobrega mnenja, prepričana je, da mora odrasti. Rada potuje in je težko dolgo na enem samem kraju. Izjema zanjo je zgolj rojstna Jamajka, kjer vsako leto preživi zaslužene zimske počitnice. Tam, obkrožena z družino, laže zdrži, drugače pa se mora po enem mesecu nujno premakniti. Grace, ki je odraščala v globoko religiozni družini, lahko še danes vidimo pri nedeljski maši v krogu najbližjih. Od enajstega septembra naprej, pravi, potovanja niso več tako prijetna, kot so bila včasih, ko je lahko potovala s hitrim concordom. Zato zdaj najraje potuje z zasebnimi letali. Potem pa naroči limuzino s šoferjem, saj ne šofira rada. Kot prava velika popzvezda nima potrpljenja s slabimi vozniki, zato čez dan ne vozi. »Potrebujem avto, ki zna sam leteti!« hudomušno pomežikne. Ko pa pade mrak in na cesti ni skoraj nikogar, vključi radio, postane sužnja ritma in se zapelje v neznano.
Tanja Pavlin
Pri devetinšestdesetih kaže petindvajset let manj. Na koncertih množica še vedno ne more odmakniti pogleda z nje. Njena zavidanja vredna mišičasto izklesana atletska postava buri domišljijo kljub letom, ki jih neuničljiva pevka šteje. Njeni nastopi, ko v tangicah in vroči opravi latino karnevalskih plesalk salse vrti velik obroč, zraven pa poje uspešnico Slave to the Rhythm, prvi singel z istoimenskega albuma iz leta 1985, še danes jemljejo sapo, saj je z eno samo besedo fenomenalna. Izjemna ženska, modna ikona, supermodel – ena izmed prvih temnopoltih – filmska igralka, ki je med drugim leta 1985 postala tudi Bondovo dekle, pevka z značilnim glasom in stilom ne počiva. Trenutno končuje svoj enajsti studijski album, v zadnjih mesecih pa jo lahko spremljamo na filmskih rdečih preprogah, saj je zunaj njen dokumentarec Grace Jones: Bloodlight and Bami v režiji Sophie Fiennes, film, ki je v nasprotju s podobnimi upodobitvami drugih glasbenih legend dobil odlične kritike, tako iz vrst občinstva kot tudi stroke. Dokumentarec prikazuje življenje modne ikone, supermodela in pevke, odmaknjeno od žarometov in slepljive slave. Odstira drugo plat glamurja ter odkriva železno vztrajnost in trdo voljo odločne ženske, ki se je morala boriti za vse, kar je v življenju dosegla.
Skromni začetki
Grace Beverly Jones je na svet privekala 19. maja leta 1948 na Jamajki, kjer je preživela tudi otroštvo. Hči gospodinje Marjorie in lokalnega politika Roberta W. Jonesa se je rodila kot tretji otrok, za njo pa so na svet prišli še štirje sorojenci. Vseh sedem otrok sta zakonca Jones pustila pri babici ter s trebuhom za kruhom odpotovala v ZDA, kjer je Robert delal kot delavec v kmetijstvu, dokler ga ni duhovna izkušnja, doživeta med neuspešnim poskusom samomora, navdahnila, da je postal binkoštni duhovnik. Otrokom, ki so odraščali z babico in njenim novim soprogom Peartom Jonesom, poznanim pod imenom 'Master P', doma ni bilo z rožicami postlano. »Sovražila sem ga,« se spominja Grace. »Bil je strog in redno nas je pretepal. Njegova vzgoja ni bila nič drugega kot resna zloraba,« danes meni Jonesova, ki je nekaj svoje odrske 'strašljivosti' povzela prav po njem. Grace, ki je bila na mamo izredno navezana, je živela za dan, ko bodo končno lahko zaživeli skupaj kot družina. Ko je imela trinajst let, se je skupaj s svojimi brati in sestrami preselila k staršem v obljubljeno deželo, v eno izmed večjih mest v zvezni državi New York, mesto Syracuse, ki je postalo njen novi dom. »Moje težko otroštvo je utrdilo moj značaj, po drugi strani pa me je velikokrat zapeljalo tudi v težave,« razlaga Jonesova svoja divja najstniška leta. Staršema in tudi njunemu verskemu prepričanju se je kmalu postavila po robu, začela se je ličiti, piti alkohol in skupaj z bratom obiskovati gejevske klube. V šoli se je vpisala v dramski krožek, poleti pa udeležila gledališke turneje po Filadelfiji, ki jo je očarala. Odločila se je ostati v mestu, ki je v 60. letih prejšnjega stoletja cvetelo v hipijevskih gibanjih. Grace je živela v komunah, služila denar kot go-go plesalka ter uživala LSD in druge droge. »LSD je bil zelo pomemben za mojo čustveno rast. Mentalna vadba, ki mi jo je omogočal, je bila zame odlična,« je čez čas povedala o tem obdobju.
Originalni supermodel
S svojim nenavadnim androgenim videzom je že zgodaj opozorila nase. Čeprav je bila njena manekenska kariera pozneje prav sanjska, njen začetek še zdaleč ni bil lahek. Kot ena prvih temnopoltih manekenk je naletela na hudo rasno diskriminacijo, ko ji je John Casablancas, ustanovitelj modne agencije Elite Model Management, dejal, da lahko temnopolta manekenka obleke prodaja tako 'uspešno' kot lastniki rabljenih avtov svoja vozila, ki jih nihče noče. A Grace to ni ustavilo. Zabrusila mu je, 'naj se zaduši' s svojimi nesmisli. Odšla je v Pariz in postala svetovno priznan supermodel. Njeni sostanovalki sta bili manekenka Jerry Hall in igralka Jessica Lange, življenje v Parizu je bilo očarljivo in delovno izpolnjujoče. V nadvse uspešni karieri supermodela je svoj obraz 'posodila' številnim naslovnicam modnih časopisov in revij. Imela je priložnost sodelovati z najboljšimi modnimi fotografi. Helmut Newton, Jean-Paul Goude, Guy Bourdin in še številni drugi so ustvarili nepozabne umetnine, fotografije s popolnim telesom, še preden je photo-shop začel svoj pohod retuširane lepote. Kako jim je uspelo? Grace se na to le zasmeji in razloži, da je bil njen partner, fotograf Jean-Paul Goude, s katerim ima tudi sina Paola. Jean-Paul je bil v veliki meri zaslužen tudi za oblikovanje vizualne podobe njenih albumov in glasbenih videov, obseden z njenim videzom na fotografijah. »Ure in ure je preučeval svetlobo in nagib mojega telesa. Razmišljal o tem, kako bi lahko podobo še bolj izpopolnil. Zanimalo ga ni nič drugega, tudi resnična jaz ne. Si predstavljate? Bil je v ljubezenskem razmerju z menoj kot modelom na fotografiji. Seveda sem morala ukrepati in se ločiti. Le tako, na fotografijah, me je lahko imel popolnoma pod nadzorom. V resničnem življenju moje eksplozivnosti ni mogel nadzirati,« razlaga Grace. Po ločitvi se je čez čas zapletla v romanco s švedskim akcijskim zvezdnikom Dolphom Lundgrenom, ki je bil nekoč njen telesni stražar. Na pogled sta bila izjemen par. Ona visoka črna puma, on še višji, mlad, čeden svetlolas mišičnjak. A zgodba se ni razpletla najbolje. Diva v smehu pove, da se je končalo z majhnim požarom. »Ja, tudi njegove obleke so gorele: puf, vruf, šiii. Tako to gre! Močno in jasno sporočilo je bilo dano. Ampak, vse do danes sva uspela ostati zelo dobra prijatelja, res, ne boste verjeli. Pomagalo je!«
Glasbena legenda, ustvarjalka presežkov
Njena glasbena kariera se je začela leta 1977, ko je podpisala pogodbo z založbo Island Records in postala zvezda disko scene slavnega newyorškega kluba Studio 54. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je izdala devet studijskih albumov v svojem značilnem stilu z uspešnicami, kot so Slave To The Rhythm, Pull Up To The Bumper in La Vie En Rose. Leta 2008 je po skoraj dvajsetletnem premoru izdala nov studijski album, naslovljen Hurricane, pri katerem je producentsko delo opravila večinoma sama, pomagal ji je le njen stalni sodelavec Ivor Guest. Z gosti, kot so Brian Eno ter bobnar Sly Dunbar in basist Robbie Shakespeare, je spet ustvarila glasbeni presežek, ki ji je lani prinesel uvrstitev na lestvico najuspešnejših predstavnikov plesne glasbe vseh časov ameriške revije Billboard. Njenemu uspehu so zagotovo botrovali tudi njen postmodernistični modni videz in posebni svetlobni efekti, značilni za njene nastope. Pop ikona, brez katere ne bi bilo Rihanne, Miley Cyrus, Nicki Minaj in tudi Lady Gaga, pevk, ki javno priznavajo njene zasluge, ne nazadnje pa tudi ne hrvaške Josipe Lisac, je bila med prvimi, ki je svoj videz – atletsko postavo in izklesane obrazne poteze z značilnimi poudarjenimi ličnicami – unovčila kot blagovno znamko. Markanten videz ji ni odprl le vrata v svet mode, pač pa, kot priznava sama, tudi v svet glasbene in filmske industrije.
Bondovo dekle s stilom
Na filmskem platnu je Grace zaslovela v filmu Conan the Destroyer (v prevodu Konan uničevalec leta 1984), v katerem je zaigrala skupaj z legendarnim Arnoldom Schwarzeneggerjem, leto pozneje pa je nastopila v filmu o Jamesu Bondu skupaj z Rogerjem Moorom – A View to a Kill (slovenski prevod Od tarče do smrti, leta 1985) in se za večno vpisala v zgodovino deklet Jamesa Bonda. Ameriški mediji so ji že takrat nadeli status velike modne ikone z unikatnim slogom in naziv najbolj ekstravagantnega Bondovega dekleta ter ji namenili veliko pozornosti. Čeprav je v igranju uživala, pa je bila njena največja ljubezen vedno glasba. »Igra 'kdo je močnejši' je v igralstvu, še posebej v Hollywoodu, navzoča povsod. Precej bolj kot v glasbenem svetu,« je pred nedavnim komentirala razvpite afere, povezane s spolnimi zlorabami v Hollywoodu. »Popolnoma se lahko identificiram z izkušnjami mladih deklet v filmskem poslu. Z izkušnjami, ki jih ne bi smele imeti. Dobro se spomnim, bilo je za mojo prvo 'veliko' filmsko vlogo in bila sem zelo mlada. No, ni bila velika vloga, bila pa je pomembna zame. Zelo, saj je bila nekakšna odskočna deska v svet filma. Vlogo sem že dobila, poklical me je namreč Ossie Davis – bil je to njegov režijski prvenec – in mi potrdil sodelovanje, potem pa … veliko presenečenje. Še en klic in sporočilo, da vloge še ni moja, ker me hoče producent filma, ki ima menda zadnjo besedo, najprej videti. To me je zares razjezilo! Da ne dobim vloge vse dokler me ne preizkusi on!? Prosim? Kdo ima zadnjo besedo? Morala sem k njemu domov in sprejel me je v kopalnem plašču. Ponudil mi je kozarec penine, steklenico je držal v rokah. Začel se je premikati, seveda je zavil v spalnico. Naslednji trenutek je bil že slečen, jaz pa sem mu prisolila krepko zaušnico in odkorakala z dvignjeno glavo. Naslednji dan mi je poslal rože. Hvala bogu, njegovega imena ser ne spomnim več, nisem pa pozabila velikega šopka.«
Ekscentričnost vedno in povsod
Grace velja za zelo močno žensko, žensko z neuklonljivim značajem in osebnostjo, ki ni strašljiva le za predstavnike moškega spola. Njeno ekscentrično vedenje je legendarno, nazadnje si ga je privoščila v TV-oddaji The Jonathan Ross Show , ko je kljub svojim letom in dvajsetcentimterskim tankim petkam kot velika črna puma skočila na vse štiri na mizo h gostitelju in mu dve prisolila. Požela je stoječe ovacije in prav to, njena nenavadnost, je tisto, kar njeni feni obožujejo. Preseneča namreč na vsakem koraku in se kot močna ženska zaveda svoje vrednosti. Je izjemno seksapilna in poželjiva. In nič kaj konzervativna. V njenem najnovejšem dokumentarcu se režiserka Fiennesova dotakne vprašanja, zakaj je Grace Jones še vedno tako impozantna ženska figura. »Brez dvoma je izredno intenzivna, zahtevna in močna oseba. Poleg tega je popolnoma samosvoja, edinstvena – v filmu o Jamesu Bondu A View to a Kill (Od tarče do smrti) recimo je s svojo navzočnostjo in dodelano vizualno podobo uspela zasenčiti celo priznanega, z oskarjem nagrajenega igralca Christopherja Walkna, ki igra Bondovega nasprotnika, največjega zlobneža na planetu, kar je velik uspeh,« se smeji Fiennesova. Če pa k temu dodamo še prvinsko erotičnost, postane povsem jasno, zakaj je Jonesova za nekatere pravi izziv. Mediji so jo ves čas njene kariere prav oboževali, številnim heteroseksualnim moškim pa se zdi hkrati strašljiva in tudi izredno seksi. Za povrh pa se pod vsem tem skriva še velik smisel za humor. Ko je zaigrala v filmu o Jamesu Bondu skupaj z Rogerjem Moorom – View to a Kill (Od tarče do smrti), je Bondu na snemanju na primer pripravila prav posebno presenečenje. Roger Moore je bil tiste čase znan po svoji nagajivi naravi, ni si mogel pomagati, soigralcem je vedno kaj ušpičil, jim kaj smešno strašljivega podtaknil v posteljo ali poskrbel, da so se na snemanju osmešili. Filmska ekipa je Jonesovo na to celo opozorila, jo posvarila, vendar pa Grace ne bi bila Grace, če ne bi takoj ukrepala. »Tokrat bom jaz prva, sem si rekla. Ponoči sem se splazila v njegovo hišo in našla, ko je spal, velik pikčast črno-bel vibrator. Takoj sem vedela, kaj bom storila,« se spominja Grace. »V sceni, ki je sledila naslednji snemalni dan, naj bi bila oblečena v zapeljivo seksi usnjeno opravo, malce bizarno, polno trakov in netov. Na to obleko sem pripela vibrator. Po scenariju naj bi namreč vstopila v hotelsko sobo, razgrnila plašč, ga zapeljivo pogledala, Roger Moore alias James Bond pa bi moral nato reči v njegovem slogu: 'O, May Day, vidim, da si končno prišla osebno poskrbet zame.' In res sem to naredila. On reče, jaz slečem plašč in kot tigrica zapredem proti njemu. Ko vibrator nenadoma skoči na plan v vsej svoji veličini, jaz sem že skoraj na njem, veliki James Bond, najboljši tajni agent 007, pa za sekundo popolnoma zmrzne, potem pa smo se vsi skupaj s snemalno ekipo začeli na glas smejati.« V intervjuju na rdeči preprogi ob premieri filma v San Franciscu je Roger Moore priznal, da bi bilo snemanje filma brez seksapilne Grace sila dolgočasno in bi mu lahko grozila nevarnost, da postane povsem navadno delo. »Grace je znala poskrbeti za salve smeha v ključnih trenutkih snemanja in me popolnoma razorožiti. Večkrat sem ostal brez besed nad njeno pojavo in njenim seksi videzom dive. Zelo je drugačna, na trenutke kar malce strašljiva. Tajni agent z dovoljenjem za ubijanje pa zmrzne … Si predstavljate ta nerodni položaj? Bolje sem se potem znašel med snemanjem erotičnega prizora, ko May Day prevzame nadzor med rjuhami. Priznam, res je vreden ogleda.«
V zrelih letih nič manj divja
Grace, ki bo kmalu praznovala svoj 70. rojstni dan, nikoli ne uporablja besede starost. »Raje ji rečem modrost. Čas primerjam s prostorno kapsulo, saj bivamo v vesolju in ne v času.« Kljub letom živi zelo živahno. Ko nima glasbenih koncertov ali filmskih premier, svoj čas posveča družini. Je namreč babica, njena vnukinja Athena šteje danes že devet let. Ima popolnoma njen nos, a ognjeno rdeče lase in, kot je Grace večkrat hudomušno omenila, je videti kot kakšna mala Škotinja. »Res, ko greva skupaj na kakšen polet, me uradniki na letališču pogosto sprašujejo, ali je posvojena (smeh). Barva las jih tako zmede, da spregledajo detajle. Jaz pa njene lase prav obožujem! Razčešem jih s posebnim glavnikom in ji uredim pričesko za plesne urice. Athena je izredna plesalka, zelo nadarjena mlada gospodična, saj igra klavir tudi že brez not, poje in riše. Skratka, vidi se, da je podedovala umetniško žilico.«
Kot polnokrvna bikica je Grace Jones, kot pravi sama, tudi v jeseni življenja še vedno velika hedonistka. Obožuje gurmanske specialitete, dobro penino in predvsem morsko hrano. Še posebej so ji všeč ostrige, pokapljane s kapljico ali dvema limoninega soka. Glede slovesa, da so močan afrodiziak, pa se le nasmehne … kakorkoli, pomembno je le, da jo osrečujejo. Govori sedem jezikov, o predsedniku Trumpu nima dobrega mnenja, prepričana je, da mora odrasti. Rada potuje in je težko dolgo na enem samem kraju. Izjema zanjo je zgolj rojstna Jamajka, kjer vsako leto preživi zaslužene zimske počitnice. Tam, obkrožena z družino, laže zdrži, drugače pa se mora po enem mesecu nujno premakniti. Grace, ki je odraščala v globoko religiozni družini, lahko še danes vidimo pri nedeljski maši v krogu najbližjih. Od enajstega septembra naprej, pravi, potovanja niso več tako prijetna, kot so bila včasih, ko je lahko potovala s hitrim concordom. Zato zdaj najraje potuje z zasebnimi letali. Potem pa naroči limuzino s šoferjem, saj ne šofira rada. Kot prava velika popzvezda nima potrpljenja s slabimi vozniki, zato čez dan ne vozi. »Potrebujem avto, ki zna sam leteti!« hudomušno pomežikne. Ko pa pade mrak in na cesti ni skoraj nikogar, vključi radio, postane sužnja ritma in se zapelje v neznano.
Tanja Pavlin