NIKA ZUPANC, INDUSTRIJSKA OBLIKOVALKA
Nika Zupanc se z interpretacijami, ki jih neizogibno sproži vsaka njena nova kolekcija, noče preveč ukvarjati, sama pa ključni vidik svojega poklica strne zelo stvarno: »Dober oblikovalski izdelek je tisti, ki ga zribaš s sirkovo krtačo in zatem postaviš na opoldansko sonce, kjer funkcionira popolnoma samostojno, torej pripoveduje svojo zgodbo, brez podnapisov.« Na oblikovalski slog Nike Zupanc so se nalepile oznake, kot so feminilno, feministično, uporniško, provokativno. Oznake 'žensko' se malo boji, a pred njo pogumno stoji, zares pa jo v elementu drži uporništvo proti parametrom, ki so jih za ocenjevanje kakovostnega dizajna postavili predvsem moški. Čustvenosti in norosti je prostor skopo odmerjen, a prav to dvoje Niko zanima. »Mogoče provociram, ker privežem 'mašnjico' na nekaj, česar ne bo mogel nihče označiti kot slabo, ker 'stoji' v vseh strokovnih pogledih. Toda ta 'mašnjica' ima neko funkcijo, ni zgolj dekoracija, ni traparija. Feminilnost je v moško determiniranem svetu oblikovanja nekaj slabšalnega, jaz pa hočem prek avtopoetike spremeniti njeno vrednost.« Nove razsežnosti Nikinih dizajnerskih kosov so že pred leti uvideli na vsakoletnem aprilskem sejmu Salone del mobile v Milanu, ključnem v koledarskem letu vsakega oblikovalca, ki ima kaj pokazati. »Da so začetne postavitve prerasle v osebno blagovno znamko, se je zgodilo tako rekoč na silo. Svojo 'zgodbo' sem namreč skušala razvozlati prek prototipov, toda iz samoraziskovanja se je vedno izcimilo močno zanimanje, tako da sem morala vsako leto ravnati bolj racionalno. Iz prototipov so tako zrasli končni industrializirani izdelki.« Nika se je letos v Milano vrnila že petič. Kolekcija Summertime – Gershwin kot inspiracija? »Sem industrijska oblikovalka od nog do glave in ta poklic je zelo tehničen, racionalen. In ker želim v svoje delo vnesti poetičnost, izbiram naslove, ki izdelek v tej želji podkrepijo. Na racionalni ravni sem se tokrat navezala na zunanje pohištvo, na emotivni pa na poletje kot nekakšno večnost.« Spomine na čas poletja, ko se lahko stvari zgodijo znova, preseva nežno rožnato obarvano beneško steklo Nikinih summertime-luči, Bubble lamps. O samostojni razstavi Nike Zupanc v Sloveniji za zdaj lahko le ugibamo. Razlog je preprost: prošnje za sofinanciranje je komisija pri Mestni občini Ljubljana do zdaj vsakič zavrnila. Razlog: premajhna inovativnost. Zamah z roko in požirek pomarančnega soka. Toda Nikin dizajn je svetovljanski in se počuti doma tako v tujini, na primer pri kultnih znamkah Moooi in Moroso, kot v domačem okolju, recimo, Asovega Aperitiva, ki je Nikin prvi avtorski interier in kjer bi ob kozarcu zadovoljno posedal tudi Čehov. Snemanja so pokazala, da se njeni izdelki vklapljajo tudi v naravo. Recimo v gozd Šmarne gore, ki je prerasla v nekakšno Nikino odvisnost. »Tam rešim veliko problemov, kisik prekrvi možgane, med gibanjem padem v prosti tok razmišljanja. Sem včasih že premišljevala, ali bi moja kariera imela drugačen potek, če bi se z družino preselila recimo v Pariz. Toda ne. Povezanost z naravo je neverjeten plus tega mesta. Le kje drugje se lahko usedeš na kolo in si v petih minutah v gozdu, kjer živijo srne. Lani poleti sem jih srečevala vsak dan.«
Sorodni članki
Preberi več >