OGLEDALO BREZ FILTROV
V sodobni družbi, kjer je videz pogosto povezan z uspehom in samopodobo, estetska medicina postaja vedno bolj prisoten del življenja številnih žensk. Po podatkih raziskave, Ogledalo brez filtrov - Slovenke o letih, videzu in estetskih posegih, ki jo je za kliniko Urbana Estetika izvedel Inštitut Mediana, na vzorcu 300 prebivalk Slovenije z višjo kupno močjo, razkriva, da Slovenke lepoto dojemajo kot preplet zunanjega videza, avtentičnosti, notranje moči in osebne harmonije.
Na okrogli mizi, ki je potekala v Ljubljani, so direktorica Inštituta Mediana Janja Božič Marolt, estetska kirurginja dr. Nina Suvorov, psihologinja Eva Boštjančič in igralka Iva Krajnc Bagola razpravljale o ugotovitvah raziskave Ogledalo brez Filtrov, v kateri so prebivalke Slovenije razkrile svoj odnos do staranja, videza in estetskih posegov. Strinjale so se, da estetska medicina danes ni več tabu, temveč odraz sodobnega življenjskega sloga, v katerem ženske iščejo načine, kako ohraniti naraven, negovan in samozavesten videz. »Tudi pri nas se potrjuje globalni trend: estetski posegi niso več domena zvezdnic, temveč del vsakdana mnogih običajnih ljudi. Eden od razlogov je manjša stigma in večja sprejemljivost teh posegov v družbi. Medicinsko-estetska tehnologija je napredovala, posegi so varnejši in dostopnejši, rezultati pa bolj naravni kot nekoč,« pojasnjuje dr. Nina Suvorov, zdravnica specialistka in vodja estetske klinike Urbana Estetika. Medtem ko smo bili v preteklosti v estetski medicini vse prevečkrat priča pretiranim, nenaravnim rezultatom, danes za razliko ženske vse pogosteje iščejo naravne, subtilne spremembe, ki poudarijo osebnostne značilnosti. Moderni estetski pristopi uporabljajo laserje, ultrazvočno in radiofekvenčno energijo ter biostimulatorje kolagena, ki izboljšajo kakovost kože, ohranjajo mimiko in preprečujejo izgubo elastičnosti. Gre za terapije s katerimi upočasnjujejo staranje in dosegajo učvrstitev kože na naraven način, namesto da bi zgolj ‘polnili’ gube.
Iva Krajnc Bagola igralka je povedala: »Za igralko je obrazna mimika glavni instrument – skozi njo izražamo čustva, razkrivamo zgodbo in resnično komuniciramo z občinstvom. Zato je zame izjemno pomembno, da obraz ohrani svojo naravnost in gibljivost. Hkrati pa je pritisk družbe po mladostnem videzu še vedno močan – še posebej v poklicih, kjer si nenehno pred kamero ali na odru. Verjamem, da je prava pot v tem, da se s staranjem ne trudimo skriti svojega izraza, temveč ga negujemo – tako, da ostanemo pristni in samozavestni.«
Družbeni pritiski ostajajo – a merila lepote se spreminjajo
Raziskava Mediane je pokazala, da skoraj polovica žensk po 35. letu starosti v Sloveniji čuti družbeni pritisk glede videza. Hkrati se delež tistih, ki menijo, da je pomembno, kaj si drugi mislijo o njihovem videzu, v zadnjih letih povečuje in danes predstavlja že skoraj petino žensk po 35. letu. Kvalitativen del raziskave je pokazal, da celo ženske po 35. letu izrazita pričakovanja družbe občutijo predvsem glede svojega videza, in kljub temu, da so razvile mehanizme za lažje upiranje pritiskom iz okolja priznavajo, da so vplivi družbe zelo močni in, da so globoko zakoreninjeni v podzavesti. »Pri ženskah se po tridesetem letu pogosto zgodi pomembna sprememba v tem, kako doživljajo svojo starost. Začnejo opažati prve znake staranja, hkrati pa družba še vedno poudarja, da bi morale izgledati mladostno in 'popolno'. Zaradi tega lahko pride do razlike med dejansko starostjo (koliko let imaš) in doživeto starostjo (kako staro se počutiš). Ženska se lahko počuti zrelo in samozavestno, a ker okolje sporoča, da je mladost edini 'sprejemljiv' videz, začne imeti občutek, da je 'starejša, kot bi smela biti'. Ko ta družbena pričakovanja postanejo del njenega razmišljanja o sebi, pravimo, da so ponotranjena – to pomeni, da pritisk ne prihaja več le od zunaj, ampak tudi iz nje same. Zato se pogosto zgodi, da ženska reče: Počutim se mlajšo, kot sem. S tem skuša ohraniti občutek lastne vrednosti in se ujemati z družbeno predstavo, da je mladost nekaj boljšega.« pojasnjuje prof. Dr. Eva Boštjančič iz Filozofske Fakultete.
Kljub temu pa zrele ženske vse pogosteje same postavljajo kriterije lepote – več kot polovica jih verjame, da biti lepa pomeni predvsem poudariti svojo osebnost in avtentičnost. Tri četrtine vprašanih izpostavlja, da je notranja lepota pomembnejša od zunanje, medtem ko 7 od 10 žensk meni, da je v zrelih letih zaželeno izgledati mladostno. Ženske kot ključne dejavnike dobrega videza najpogosteje navajajo notranji mir, dober spanec, gibanje in uravnoteženo prehrano. Po besedah Prof. dr. Boštjančič estetski posegi danes niso več izraz negotovosti, temveč želje po skladnosti med zunanjim videzom in notranjim počutjem.