Preberi več >
MICHIO KAKU
Vse svoje življenje ste posvetili raziskovanju – prihodnosti. Pa začniva pogovor z malce bolj osebno obarvanim vprašanjem. Česa se vi v prihodnosti najbolj bojite?
Najbolj se bojim človeške norosti, zlorabe tehnologije in pa dejstva, da ni treba veliko, da se uniči vse, do česar je človek prišel. Vendar pa hkrati kot znanstvenik verjamem v zdrav razum. Prepričan sem, da bo zdrav razum vedno zmagoval.
Se morda bojite, da bi v prihodnosti lahko zaradi prenaseljenosti preprosto počilo? Vse več in več nas je namreč …
Res je, Zemlja je vse bolj naseljena, šest milijard nas je, vendar v prihodnosti to nujno še ne prinaša tragedije. Na Japonskem, na primer, se zaradi naravnih nesreč, kot so potresi, število prebivalcev zmanjšuje, poleg tega pa se je tudi rodnost drastično zmanjšala. V številnih državah po svetu je otrok vse manj, prebivalstvo razvitih držav se zmanjšuje. Če otrok živi na vasi in dela na polju, prispeva svoj delež k razvoju in blaginji skupnosti. Velike družine z veliko otroki v mestih pa so drage – veliko zahtevajo, ne prinašajo pa denarja. Zato se bogati, bolj razviti in urbani odločajo za vse manj otrok. Če želiš uživati prednosti življenja srednjega sloja, se v Evropi pač odločiš za manjše število potomcev. Tudi v Italiji, ki je katoliška država, se število prebivalcev hitro zmanjšuje. No, svet tehnološko napreduje, vse bolj in bolj je stopljen s tehnologijo in tisto, za kar morajo države poskrbeti, je izobraževanje prebivalstva. Vlade morajo spoznati, da morajo biti mladi ljudje ob pomoči izobrazbe pripravljeni na prihodnost, ki prihaja. Pripravljeni pa morajo biti tudi na spremembe, ki jih prinašajo selitve.
Kaj se bo zgodilo z naravnimi viri? Bomo, še preden bomo začeli živeti v prihodnosti, izčrpali naravo in njene dobrine?
Sodobna tehnologija proizvaja veliko manj odpadkov, kot so jih prejšnje tehnologije. Premogovi dimniki so znali počrniti celotna mesta, sodobna tehnologija pa uporablja sončno in električno energijo, ki veliko manj onesnažujeta okolje, kot se denimo še vedno zgodi ob razlitju nafte v morje.
Kaj vas vodi skozi življenje?
V življenju imam dve ljubezni. Prva je znanost, skupaj s fiziko in poskusom razumevanja vesolja. Druga je prihodnost. Zanima me namreč, kako bomo ljudje živeli, kakšni bodo roboti, ki nam bodo pomagali, kakšna bo naša zdravstvena oskrba in kako se bomo lotevali zdravljenja določenih bolezni, denimo raka. A treba je biti pošten. V prihodnosti bodo zmagovalci in bodo poraženci. V prihodnosti, na primer, ne bo več posrednikov. Če delate v posredniški službi, jo boste izgubili. Kot borzni posrednik ne boste mogli več živeti od prodaje delnic, saj bodo ljudje kupovali sami prek spleta. Enako velja za potovalne agente. Posredniki danes ponujajo znanje in izkušnje, to dvoje je pomembnejše kot storitev sama. Ko kupite delnice, veste, da vašo potezo podpira prava vojska analitikov, če pa želite le za nekaj dni na morje, ali če želite poseben paket s posebnimi ugodnostmi in dodatnimi popusti, si lahko oboje priskrbite sami. Posredniška delovna mesta bodo torej v prihodnje ogrožena, če ne bodo ponujala dodane vrednosti. Vrednost je intelektualni kapital, je tisto, česar stroji ne razumejo in česar ne morejo postoriti namesto človeka.
Kako vidite prihodnost majhnih narodov? V mislih imam tiste narode, ki ne morejo slediti hitremu tehnološkemu razvoju velesil.
Veliko majhnih narodov ima možnost za revolucijo, ki jih bo katapultirala v prihodnosti. Pred velikimi imajo majhni narodi določene prednosti. Ni jim treba na primer ožičiti vseh mest in se lahko takoj preklopijo na brezžični sistem. Živim v New Yorku, naša podzemna železnica je stara sto let in že razpada. Mostovi, predori, metro, vse to je v New Yorku v zelo slabem stanju. V drugih državah lahko začnejo res na začetku, nova podzemna železnica, novo letališče, to pa pomeni, da lahko preprosto skočijo v prihodnost. Poglejte primer Singapurja, ki nima veliko naravnih bogastev. Edino, kar imajo, je dobro izobraženo prebivalstvo. Zato je izobraževanje tako zelo pomembno, tako kot je izjemno pomembna tudi politika. Politika je namreč tista, ki podjetnikom omogoča ustvarjanje novih podjetij. Vlade morajo ustvariti ozračje, v katerem lahko podjetniki opravijo svoj del posla. In, seveda, morajo spodbujati izobraževanje.
Kaj se ta čas novega dogaja na področju tehnologije?
Računalniška industrija prav zdaj doživlja velikanske spremembe. To je Mooreov zakon, po katerem se moč računalnikov na vsakih osemnajst mesecev podvoji. Kar pomeni, da bo čip čez desetletje stal samo še en peni in da bi lahko Silicijeva dolina bankrotirala, če ne bomo iznašli zamenjave za silicij. To, o čemer govorim zdaj, velja za obdobje desetih let.
Kako bomo torej po vašem živeli v prihodnosti? Katere spremembe bomo začeli sprejemati najprej?
V prihodnosti bomo živeli v povečani realnosti. Z internetom bomo povezani prek posebnih kontaktnih leč. Ko vas bom pogledal, bom poleg vašega imena videl izpisan tudi vaš življenjepis. Če me boste ogovorili v kitajščini, bom prek podnapisov samodejno dobil prevod v svoj jezik. Dobil bom pojasnila za vse, kar vidim. Igralci bodo imeli v lečah izpisane replike, umetniki bodo le z zamahom roke ustvarjali umetniška dela, arhitekti pa s premikom dlani risali hiše, jih spreminjali in jih opazovali v 3D-različici. Temu pravimo razširjena resničnost, saj bodo resničnost spremljale informacije, kar je naša prihodnost.
Kako bo videti naše vsakdanje življenje?
Čez osem do deset let bomo imeli avtomobile, ki bodo znali voziti sami. Google z njimi že eksperimentira, takšna vozila obstajajo in sam sem jih že vozil oziroma so ona vozila mene. Morali jih bodo seveda še izboljšati, da se ne bodo dogajale nesreče. Res je preprosto, samo spustite krmilo in avto vas samodejno vozi ob pomoči GPS-a in satelitske navigacije. To je naša bližnja prihodnost. Imeli bomo tudi 3D-televizijo, ki pa nam je ne bo treba gledati s posebnimi očali, ki so zdaj precej iritantna. Zasloni bodo skozi vsako oko pošiljali žarek. Vaša dnevna soba bo takšna, kot ste jo lahko videli v filmu Matrica. V svoji leči, na stenski tapeti ali televizijskem zaslonu boste lahko ustvarili resničnost, kakršno si želite. Industrija zabave bo s tem eksplodirala. Sporočilo, ki se ga moramo iz tega naučiti, je, da bo intelektualni kapital, torej miselni kapital naše domišljije, dominantnejši kot blagovna menjava s hrano, z nafto ali s premogom. Intelektualni kapital bi v prihodnosti tisti, ki bo ustvarjal bogastvo.
Kaj pa roboti? Nas bodo res zamenjali?
Japonska ima tridesetodstotni tržni delež v proizvodnji robotike. Govorimo o robotih, ki bodo v prihodnosti postali del našega gospodinjstva. Robot kuhar vam bo v minuti in pol skuhal rezance, v kuhinji bo naredil vse, vsa opravila od začetka do konca. Robotski sesalci že obstajajo, njihova najpomembnejša naloga pa je – skrb. Saj veste, da se japonsko prebivalstvo stara, tako kot v Evropi. Zato potrebujemo robote bolničarje, ki bodo lahko naokoli prevažali zdravila in prek katerih bodo v bolnišnicah potovale informacije. To je zdaj glavna naloga v robotiki; ustvariti robote, ki hodijo, govorijo, prenašajo stvari, pomagajo pri zdravstveni oskrbi.
To pa res zveni kot znanstvena fantastika.
To ni znanstvena fantastika, vse te stvari že obstajajo. Na univerzi Duke poskušajo ustvariti vmesnik, ki bo priključen na možgane. To pomeni, da boste prejemali izpis vseh svojih misli oziroma boste lahko z mislimi upravljali voziček, opekač ... Z mislimi boste lahko pisali elektronska pisma ali pa brskali po spletu. Čez deset do dvajset let bomo z mislimi znali upravljati predmete, miška bo končala v ropotarnici preteklosti. Z mislimi bomo celo premikali stvari okoli sebe. Veste, vse to, o čemer govorim, že obstaja, vendar je zelo drago in ni dostopno za vse.
Kakšna bo medicina prihodnosti?
Medicina se bo v prihodnosti korenito spremenila. Če boste morali k zdravniku, se boste najprej pogovorili s svojim stenskim računalnikom, na katerem se bo pojavil zdravnik, ki bo znal odgovoriti na devetindevetdeset odstotkov najosnovnejših zdravstvenih vprašanj. Roboodvetniki bodo imeli odgovore na vsa najobičajnejša pravna vprašanja. To bo zmanjšalo stroške za zdravstveno varstvo in pravno pomoč. Če govorimo o raku, bo imela vaša toaletna školjka že vgrajen čip, ki bo kancerogene gene odkril desetletje pred nastankom tumorja. Beseda tumor bo izginila iz našega besednjaka, ker bo straniščna školjka že zaznala rakave celice in vas opozorila nanje.
Kaj pa genske manipulacije, oblikovanje otrok?
V prihodnosti bomo znali oblikovati otroke, kot lahko danes oblikujemo živali. Že zdaj lahko namreč ustvarjamo pametne in močne miši. Povečamo lahko njihovo pomnjenje, gensko jim lahko povečamo moč, lahko jih 'nabildamo'. To je mogoče že zdaj. Podobno velja tudi za ljudi. V prihodnosti se bomo morali odločiti, v kolikšni meri želimo oblikovati svoje otroke. Morda bi jih radi naredili manj sramežljive, pametnejše, lepše ... Toda, kje je meja? Do katere mere se lahko poigravamo s tem?
To nas pripelje do moralnih posledic naše tehnološke revolucije in nevarnosti zlorabe tehnološke moči. V vaši knjigi Fizika prihodnosti lahko preberemo poučen citat rusko-ameriškega pisatelja in znanstvenika Isaaca Asimova o žalostni resnici našega zdajšnjega stanja, v katerem znanost hitreje nabira znanje kot družba nabira modrost. Kako torej do modrosti?
Vse to, kar napovedujem, so možnosti. No, pred sprejetjem vsake odločitve, pred vsako uporabo nečesa novega, bi bila potrebna široka demokratična razprava. Ljudje se morajo izobraziti, da bi lahko postavljali prava vprašanja, ker so to tudi temeljna človeška vprašanja, kdo smo, kam gremo, kaj je naša 'zemeljska' naloga. Od kod prihaja modrost? Modrost ne prihaja z neba, pač pa izhaja iz demokratične razprave, od izobraženih ljudi, ki govorijo o tem. Kje je meja in ali govorimo že o dizajniranju človeške rase? Do katere mere bi morala biti inteligenca razpršena po naši okolici? Odgovori se bodo porodili iz demokratične razprave.
Omenili ste intelektualni kapital in njegov dobiček. Kdo bo v vaši viziji prihodnosti lahko uspešen?
Hrano, na primer, je moč proizvajati masovno, poleg tega je tudi vsako leto cenejša. Narodi, ki se zanašajo zgolj in samo na kmetijstvo, bodo v prihodnosti siromašni. Izgubili bodo. Zmagovalci bodo tisti, ki bodo opravili prehod na intelektualni kapital, ker možganov ne moremo – in jih tudi ne bomo mogli – množično izdelovati. Možgane je treba negovati in izobraževati. Intelektualni kapital bo v prihodnosti prevladoval, zabava pa je eden izmed proizvodov intelektualnega kapitala. Anglija denimo zasluži več z rock'n'rollom kot s premogom, kar je presenetljiv podatek. Intelektualni izdelki, kot so programska oprema, filmi, romani, umetniška dela, bodo prevladovali nad hrano, ki postaja, kot sem že omenil, vsako leto cenejša. Torej bo ob vsem napredku najpomembnejša naložba v prihodnjih desetletjih vlaganje v razvoj našega uma. Ker brez takega uma ne bo niti prihodnosti.
Najbolj se bojim človeške norosti, zlorabe tehnologije in pa dejstva, da ni treba veliko, da se uniči vse, do česar je človek prišel. Vendar pa hkrati kot znanstvenik verjamem v zdrav razum. Prepričan sem, da bo zdrav razum vedno zmagoval.
Se morda bojite, da bi v prihodnosti lahko zaradi prenaseljenosti preprosto počilo? Vse več in več nas je namreč …
Res je, Zemlja je vse bolj naseljena, šest milijard nas je, vendar v prihodnosti to nujno še ne prinaša tragedije. Na Japonskem, na primer, se zaradi naravnih nesreč, kot so potresi, število prebivalcev zmanjšuje, poleg tega pa se je tudi rodnost drastično zmanjšala. V številnih državah po svetu je otrok vse manj, prebivalstvo razvitih držav se zmanjšuje. Če otrok živi na vasi in dela na polju, prispeva svoj delež k razvoju in blaginji skupnosti. Velike družine z veliko otroki v mestih pa so drage – veliko zahtevajo, ne prinašajo pa denarja. Zato se bogati, bolj razviti in urbani odločajo za vse manj otrok. Če želiš uživati prednosti življenja srednjega sloja, se v Evropi pač odločiš za manjše število potomcev. Tudi v Italiji, ki je katoliška država, se število prebivalcev hitro zmanjšuje. No, svet tehnološko napreduje, vse bolj in bolj je stopljen s tehnologijo in tisto, za kar morajo države poskrbeti, je izobraževanje prebivalstva. Vlade morajo spoznati, da morajo biti mladi ljudje ob pomoči izobrazbe pripravljeni na prihodnost, ki prihaja. Pripravljeni pa morajo biti tudi na spremembe, ki jih prinašajo selitve.
Kaj se bo zgodilo z naravnimi viri? Bomo, še preden bomo začeli živeti v prihodnosti, izčrpali naravo in njene dobrine?
Sodobna tehnologija proizvaja veliko manj odpadkov, kot so jih prejšnje tehnologije. Premogovi dimniki so znali počrniti celotna mesta, sodobna tehnologija pa uporablja sončno in električno energijo, ki veliko manj onesnažujeta okolje, kot se denimo še vedno zgodi ob razlitju nafte v morje.
Kaj vas vodi skozi življenje?
V življenju imam dve ljubezni. Prva je znanost, skupaj s fiziko in poskusom razumevanja vesolja. Druga je prihodnost. Zanima me namreč, kako bomo ljudje živeli, kakšni bodo roboti, ki nam bodo pomagali, kakšna bo naša zdravstvena oskrba in kako se bomo lotevali zdravljenja določenih bolezni, denimo raka. A treba je biti pošten. V prihodnosti bodo zmagovalci in bodo poraženci. V prihodnosti, na primer, ne bo več posrednikov. Če delate v posredniški službi, jo boste izgubili. Kot borzni posrednik ne boste mogli več živeti od prodaje delnic, saj bodo ljudje kupovali sami prek spleta. Enako velja za potovalne agente. Posredniki danes ponujajo znanje in izkušnje, to dvoje je pomembnejše kot storitev sama. Ko kupite delnice, veste, da vašo potezo podpira prava vojska analitikov, če pa želite le za nekaj dni na morje, ali če želite poseben paket s posebnimi ugodnostmi in dodatnimi popusti, si lahko oboje priskrbite sami. Posredniška delovna mesta bodo torej v prihodnje ogrožena, če ne bodo ponujala dodane vrednosti. Vrednost je intelektualni kapital, je tisto, česar stroji ne razumejo in česar ne morejo postoriti namesto človeka.
Kako vidite prihodnost majhnih narodov? V mislih imam tiste narode, ki ne morejo slediti hitremu tehnološkemu razvoju velesil.
Veliko majhnih narodov ima možnost za revolucijo, ki jih bo katapultirala v prihodnosti. Pred velikimi imajo majhni narodi določene prednosti. Ni jim treba na primer ožičiti vseh mest in se lahko takoj preklopijo na brezžični sistem. Živim v New Yorku, naša podzemna železnica je stara sto let in že razpada. Mostovi, predori, metro, vse to je v New Yorku v zelo slabem stanju. V drugih državah lahko začnejo res na začetku, nova podzemna železnica, novo letališče, to pa pomeni, da lahko preprosto skočijo v prihodnost. Poglejte primer Singapurja, ki nima veliko naravnih bogastev. Edino, kar imajo, je dobro izobraženo prebivalstvo. Zato je izobraževanje tako zelo pomembno, tako kot je izjemno pomembna tudi politika. Politika je namreč tista, ki podjetnikom omogoča ustvarjanje novih podjetij. Vlade morajo ustvariti ozračje, v katerem lahko podjetniki opravijo svoj del posla. In, seveda, morajo spodbujati izobraževanje.
Kaj se ta čas novega dogaja na področju tehnologije?
Računalniška industrija prav zdaj doživlja velikanske spremembe. To je Mooreov zakon, po katerem se moč računalnikov na vsakih osemnajst mesecev podvoji. Kar pomeni, da bo čip čez desetletje stal samo še en peni in da bi lahko Silicijeva dolina bankrotirala, če ne bomo iznašli zamenjave za silicij. To, o čemer govorim zdaj, velja za obdobje desetih let.
Kako bomo torej po vašem živeli v prihodnosti? Katere spremembe bomo začeli sprejemati najprej?
V prihodnosti bomo živeli v povečani realnosti. Z internetom bomo povezani prek posebnih kontaktnih leč. Ko vas bom pogledal, bom poleg vašega imena videl izpisan tudi vaš življenjepis. Če me boste ogovorili v kitajščini, bom prek podnapisov samodejno dobil prevod v svoj jezik. Dobil bom pojasnila za vse, kar vidim. Igralci bodo imeli v lečah izpisane replike, umetniki bodo le z zamahom roke ustvarjali umetniška dela, arhitekti pa s premikom dlani risali hiše, jih spreminjali in jih opazovali v 3D-različici. Temu pravimo razširjena resničnost, saj bodo resničnost spremljale informacije, kar je naša prihodnost.
Kako bo videti naše vsakdanje življenje?
Čez osem do deset let bomo imeli avtomobile, ki bodo znali voziti sami. Google z njimi že eksperimentira, takšna vozila obstajajo in sam sem jih že vozil oziroma so ona vozila mene. Morali jih bodo seveda še izboljšati, da se ne bodo dogajale nesreče. Res je preprosto, samo spustite krmilo in avto vas samodejno vozi ob pomoči GPS-a in satelitske navigacije. To je naša bližnja prihodnost. Imeli bomo tudi 3D-televizijo, ki pa nam je ne bo treba gledati s posebnimi očali, ki so zdaj precej iritantna. Zasloni bodo skozi vsako oko pošiljali žarek. Vaša dnevna soba bo takšna, kot ste jo lahko videli v filmu Matrica. V svoji leči, na stenski tapeti ali televizijskem zaslonu boste lahko ustvarili resničnost, kakršno si želite. Industrija zabave bo s tem eksplodirala. Sporočilo, ki se ga moramo iz tega naučiti, je, da bo intelektualni kapital, torej miselni kapital naše domišljije, dominantnejši kot blagovna menjava s hrano, z nafto ali s premogom. Intelektualni kapital bi v prihodnosti tisti, ki bo ustvarjal bogastvo.
Kaj pa roboti? Nas bodo res zamenjali?
Japonska ima tridesetodstotni tržni delež v proizvodnji robotike. Govorimo o robotih, ki bodo v prihodnosti postali del našega gospodinjstva. Robot kuhar vam bo v minuti in pol skuhal rezance, v kuhinji bo naredil vse, vsa opravila od začetka do konca. Robotski sesalci že obstajajo, njihova najpomembnejša naloga pa je – skrb. Saj veste, da se japonsko prebivalstvo stara, tako kot v Evropi. Zato potrebujemo robote bolničarje, ki bodo lahko naokoli prevažali zdravila in prek katerih bodo v bolnišnicah potovale informacije. To je zdaj glavna naloga v robotiki; ustvariti robote, ki hodijo, govorijo, prenašajo stvari, pomagajo pri zdravstveni oskrbi.
To pa res zveni kot znanstvena fantastika.
To ni znanstvena fantastika, vse te stvari že obstajajo. Na univerzi Duke poskušajo ustvariti vmesnik, ki bo priključen na možgane. To pomeni, da boste prejemali izpis vseh svojih misli oziroma boste lahko z mislimi upravljali voziček, opekač ... Z mislimi boste lahko pisali elektronska pisma ali pa brskali po spletu. Čez deset do dvajset let bomo z mislimi znali upravljati predmete, miška bo končala v ropotarnici preteklosti. Z mislimi bomo celo premikali stvari okoli sebe. Veste, vse to, o čemer govorim, že obstaja, vendar je zelo drago in ni dostopno za vse.
Kakšna bo medicina prihodnosti?
Medicina se bo v prihodnosti korenito spremenila. Če boste morali k zdravniku, se boste najprej pogovorili s svojim stenskim računalnikom, na katerem se bo pojavil zdravnik, ki bo znal odgovoriti na devetindevetdeset odstotkov najosnovnejših zdravstvenih vprašanj. Roboodvetniki bodo imeli odgovore na vsa najobičajnejša pravna vprašanja. To bo zmanjšalo stroške za zdravstveno varstvo in pravno pomoč. Če govorimo o raku, bo imela vaša toaletna školjka že vgrajen čip, ki bo kancerogene gene odkril desetletje pred nastankom tumorja. Beseda tumor bo izginila iz našega besednjaka, ker bo straniščna školjka že zaznala rakave celice in vas opozorila nanje.
Kaj pa genske manipulacije, oblikovanje otrok?
V prihodnosti bomo znali oblikovati otroke, kot lahko danes oblikujemo živali. Že zdaj lahko namreč ustvarjamo pametne in močne miši. Povečamo lahko njihovo pomnjenje, gensko jim lahko povečamo moč, lahko jih 'nabildamo'. To je mogoče že zdaj. Podobno velja tudi za ljudi. V prihodnosti se bomo morali odločiti, v kolikšni meri želimo oblikovati svoje otroke. Morda bi jih radi naredili manj sramežljive, pametnejše, lepše ... Toda, kje je meja? Do katere mere se lahko poigravamo s tem?
To nas pripelje do moralnih posledic naše tehnološke revolucije in nevarnosti zlorabe tehnološke moči. V vaši knjigi Fizika prihodnosti lahko preberemo poučen citat rusko-ameriškega pisatelja in znanstvenika Isaaca Asimova o žalostni resnici našega zdajšnjega stanja, v katerem znanost hitreje nabira znanje kot družba nabira modrost. Kako torej do modrosti?
Vse to, kar napovedujem, so možnosti. No, pred sprejetjem vsake odločitve, pred vsako uporabo nečesa novega, bi bila potrebna široka demokratična razprava. Ljudje se morajo izobraziti, da bi lahko postavljali prava vprašanja, ker so to tudi temeljna človeška vprašanja, kdo smo, kam gremo, kaj je naša 'zemeljska' naloga. Od kod prihaja modrost? Modrost ne prihaja z neba, pač pa izhaja iz demokratične razprave, od izobraženih ljudi, ki govorijo o tem. Kje je meja in ali govorimo že o dizajniranju človeške rase? Do katere mere bi morala biti inteligenca razpršena po naši okolici? Odgovori se bodo porodili iz demokratične razprave.
Omenili ste intelektualni kapital in njegov dobiček. Kdo bo v vaši viziji prihodnosti lahko uspešen?
Hrano, na primer, je moč proizvajati masovno, poleg tega je tudi vsako leto cenejša. Narodi, ki se zanašajo zgolj in samo na kmetijstvo, bodo v prihodnosti siromašni. Izgubili bodo. Zmagovalci bodo tisti, ki bodo opravili prehod na intelektualni kapital, ker možganov ne moremo – in jih tudi ne bomo mogli – množično izdelovati. Možgane je treba negovati in izobraževati. Intelektualni kapital bo v prihodnosti prevladoval, zabava pa je eden izmed proizvodov intelektualnega kapitala. Anglija denimo zasluži več z rock'n'rollom kot s premogom, kar je presenetljiv podatek. Intelektualni izdelki, kot so programska oprema, filmi, romani, umetniška dela, bodo prevladovali nad hrano, ki postaja, kot sem že omenil, vsako leto cenejša. Torej bo ob vsem napredku najpomembnejša naložba v prihodnjih desetletjih vlaganje v razvoj našega uma. Ker brez takega uma ne bo niti prihodnosti.
Sorodni članki
Preberi več >
