MAME IN HČERKE: ODNOS, KI ZAZNAMUJE

V hitrem tempu življenja ima precej odnosov omejen rok trajanja, a tisti med mamo in hčerko ni eden izmed njih. Traja od začetka do konca življenja in lahko preigra številne čustvene odtenke, od spoštovanja, zavezništva in ljubezni, pa vse do jeze in ignorance. Da bi se ves čas lažje gibali le na svetlejšem delu čustvene lestvice, se je treba zavedati moči tega odnosa, ki pomembno ne zaznamuje samo mame in hčerke, pač pa bistveno vpliva tudi na vezi, ki jih ti dve spletata s svetom, drugimi ljudmi in sami s sabo. K čemu v tem odnosu torej stremeti, da bodo te vezi pozitivne in izpolnjujoče? Preverite odgovore znanih Slovenk in njihovih hčerk.

Fotografije: Nejc Pernek za fotoatelje D&D
Ad in styling: Tea Hegeduš

GABRIELA BABNIK
Pisateljica in literarna kritičarka

»Pomembno je, da v sebi najdeta  ljubezen do tistega, v čemer sta močni, potem bo šlo vse  zlahka.«

»Materinstvo je najlepša stvar,  ki se mi je v življenju zgodila, čeprav sem bila na  začetku precej neizkušena. Z leti sem postala vedno bolj  prepričana v to, kar počnem, in danes v njem naravnost uživam«, o prvih letih materinstva pove Gabriela, ki svoji deklici skuša naučiti predvsem ljubezni in dostojanstva. »Pomembno je, da v sebi najdeta ljubezen  do tistega, v čemer sta močni, potem bo šlo vse zlahka,  saj se ničesar ne bosta bali.« Ravno to, da se  deklici ničesar ne bojita, se zdi avtorici izjemnega  pomena, zato doma ves čas debatirajo o različnih temah,  deklici sta obkroženi s številnimi ženskami, zaradi česar imata tudi bolj »odprte senzorje« za dogajanje okoli sebe. Na vprašanje o tem, kateremu vzgojnemu stilu slediti in kako hčerki čim bolje pripraviti na sodobni svet, Gabriela odgovarja, da jima želi privzgojiti predvsem odgovornosti, nikakor pa ne želi, kakor nekatere mame, preko njiju uresničiti svojih neizživetih sanj: »Kot pisateljica počnem tisto, kar sem si vedno želela, ko opravljam vlogo mame, pa se mi vedno bolj zdi, da le asisitiram, saj vsak človek prinese svojo naturo na svet.« Biti mama v sodobnem svetu sigurno ni lahka naloga, česar se zaveda tudi pisateljica, ki je kljub svoji najpomembnejši vlogi v času porodniškega dopusta spisala roman, čeprav je bila v okolici deležna opazk, da materinstvo in umetniškost ne gresta skupaj. »Deklicama dajem vedeti, do kod sega moj prostor, kar je seveda stvar vsakodnevnih pogojevanj in deljenja odgovornosti … najpomembneje pa je, da mi zaupata in imata občutek, da sem tu zanju,« zaključi Gabriela, ki je bila najsrečnejša, ko ji je Sinja rekla, kako srečna je, da se je rodila ravno njej in je lahko z njo: »Otroci so izjemno inteligentni in senzitivni, njih ne moreš prevarati.«

SINJA IN AJDA

»Včasih vidim stvari, ki jih mamica ne.«

Obe Gabrielini deklici vprašanju o tem, ali je mama njuna najboljša prijateljica, navdušeno pritrdita, hkrati pa jima predstavlja tudi pomemben zgled. Sinja si želi postati slikarka, ki bo tako kot njena mami imela dve službi: »Eno, da bom učila otroke risati, drugo pa da bom risala sama.« Kot mamica si v odraslosti želi biti tudi Ajda, ki bo tako lahko služila denar, nosila rdečo šminko in veliko potovala. Ko smo ju povprašali, v čem sta mamici najbolj podobni, sta se obe najprej osredotočili na zunanji videz. Sinja tako pravi, da imata z mamico enake podočnjake in lička, ko se nasmejeta, Ajda ima tako kot mamica luknjice za ušesa, navdušuje pa se tudi nad ličili, le rada ima bolj disko stil oblačenja:  »Moja mami se oblači bolj staromodno … Želela bi si, da bi nosila visoke petke, pa jih noče,« še doda, medtem pa se Sinja spomni, da je po mami tudi malo zasanjana, a opazuje veliko bolje od nje: »Ker znam opazovati, zelo lepo rišem. Včasih vidim stvari, ki jih mamica ne.«



ANDREJA MERHAR
Lastnica blagovnih znamk Manikira Urban Spa

»Otroci so naši največji kritiki.«

»Materinstvo je zahtevna vloga, ki te lahko največ nauči in hkrati tudi najbolj bogati,« o najpomembnejšem poklicu pove Andreja, ki je leta 2002 s takratno poslovno partnerko in prijateljico osnovala podjetje in zasnovala blagovno znamko Manikira, kasneje pa razvila še koncept in blagovno znamko salonov Manikira Urban Spa. Andreja si želi biti svoji hčerki predvsem dober zgled, saj »Ava Luna bolj kot navodila, ki jih dajem, tehta moje vedenje, moje reakcije, odzive in obnašanje.« Pri vzgoji se  Andreja ne drži  posebnih metod,  deluje spontano, iskreno, s čustvi. »Odnos s hčerko gradim zelo osebno, na poštenosti, vrednotah in razumevanju. Če je treba,  znam biti tudi avtoritativna. Priznam, da sem do nje zelo dobra in razumevajoča, a hkrati tudi zelo kritična in zahtevna,« povzame svoje materinstvo v nekaj besedah. S hitrim razvojem sodobne tehnologije lahko starši hitro zaostanemo za svojimi otroki. Andreja je prepričana, da je prav, da »smo s stvarmi na tekočem, da se pogovarjamo, da smo jim zgled in da smo vedno nekaj korakov pred njimi. »Otroci so zelo dobri opazovalci, posnemajo naše vedenje, seveda pa znajo biti tudi naši največji kritiki.« Podjetnica se recimo spomni primera, ko jo je ustavil policist in se je, da ne bi dobila kazni,  izmikala direktnemu odgovoru. »Hčerka me je poslušala in takoj pokritizirala, ker sem resnico delno prikrojila. Vedela sem, da sem se izognila kazni, hkrati pa nisem bila ravno dober zgled svojemu otroku.« Ob rojstvu Ava Lune je Andreja poglobila tudi odnos s svojo mamo: »Ogromno stvari, ki me jih je mama naučila želim prenesti na hčerko,  hkrati pa imam tudi sama veliko zanimanj in želja, ki jih želim uresničiti skupaj z Ava Luno. Skupaj počneva veliko stvari, predvsem pa si zaupava,« navdušeno pripoveduje Andreja, ki je kratka in jedrnata tudi, ko pogovor nanese na vrednote: »Najpomembnejše se mi zdi, da svojemu otroku dam ljubezen. Da jo naučim dajanja, sprejemanja, spoštovanja, zaupanja … da sem ji zgled, da dobi vrednoto družine, v katero se bo vedno rada vračala.«

AVA LUNA

»Mama je zame največja vzornica.«
»Mama je zame največja in najboljša vzornica,« začne pripovedovati Ava Luna, »občudujem jo kot osebo, žensko, prijateljico in zaupnico. Všeč mi je pogum, s katerim stopa skozi življenje, in ji pomaga pri tem, da vedno hitro najde pravi izhod iz vsake situacije. Čeprav je energična in se včasih hitro razjezi, je do mene vedno odkrita, hkrati pa vedno in povsod ostaja moja zaveznica, ki me je zmeraj pripravljena poslušati.« Ava Luna priznava, da sta si z mamo zelo podobni, na kar jo velikokrat opozorijo tudi drugi: »Pravijo, da sem prava mala Andrejka, a ne samo po hoji in videzu, pač pa tudi po temperamentu in energiji, ki jo oddajam. Podobno kot mama sem tudi jaz izjemno radovedna in eksplozivna oseba, ki uživa v navezovanju novih prijateljstev in odkrivanju novih krajev. Tudi ona je v mojih letih trenirala ples in uživala v ustvarjanju. Najbolj zanimivo pa je, da včasih razmišljava tako podobno, da naenkrat dobiva enako idejo. Samo spogledava se in kasneje, ko se lahko pogovoriva, se izkaže, da sva imeli enake občutke … To se nama pogosto dogaja.«



Dr. BLAŽKA MÜLLER POGRAJC
Voditeljica, prevajalka in lektorica za portugalski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

»Materinstvo je včasih hec, včasih trdo delo, vedno pa ljubezen.«

»Materinstvo je povsem naravna nadgraditev lastnega bivanja. Včasih je hec, včasih trdo delo, vedno pa ljubezen,« o dojemanju svoje vloge kratko odgovori Blažka, ki si za svojo hčerko želi, da bi bila čim bolj neodvisna: »To je uresničljivo le po poti védenja in znanja, zato tukaj ne popuščam.« Kljub želji po neodvisnosti pa Blažka ne prisega na noben vzgojni stil, saj je, kot pravi: »Moja hčerka moj čudež. Jaz sem včasih njen otrok, včasih njena sestra, a vedno in najprej – mama.« Tudi glede črne prihodnosti, ki naj bi v skladu z mnenjem večine čakala današnje otroke, Blažka ostaja pozitivna: »Verjamem v nove generacije, ki odraščajo z veliko pozornosti in ljubezni in prav se mi zdi, da vejo, kaj si lahko vzamejo, in hkrati razumejo tudi, kaj so njihove dolžnosti. Svet je res njihov, jaz pa jih opazujem in v tem uživam. Da bo svet pripadal tudi moji hčerki, ji želim dati predvsem tisto, kar je meni dala moja mama,« prepričano pove priljubljena voditeljica: »Predvsem zavest, da je treba ljubiti in biti ljubljen. Da je treba imeti pogum in vero, da bo vse v redu. Zato Steli in vsem puncam vedno ponavljam, da je pred njimi celo življenje, vanj pa naj stopajo pogumno in premišljeno, z veliko odgovornosti do sebe in drugih. Pa čista vest in zdrava mera v vseh stvareh, to sta tudi dve vrednoti, v kateri trdno verjamem.« Čeprav je v današnjem svetu materinstvo lahko naporno, Blažka po svoji poti stopa brez krčevitega truda in popolnoma spontano, na vprašanje o tem, kaj je iz odnosa s svojo mamo prenesla na odnos s svojo hčerko, pa odgovarja: »Verjamem, da je vse le eno. Na svoji materinski poti uživam, se spominjam in učim, hkrati pa se ob tem držim za roke z obema; tako s svojo mamo kot s svojo hčerko.«

STELA

»Podobnost z mamo vidim v svojem pogledu na svet ter načinu, kako se s svetom soočam.«

»Pri mami, ki mi predstavlja sestro in najboljšo prijateljico, mi je najbolj všeč, da je zmeraj tako duhovita in polna idej,« o pozitivnih lastnostih svoje mame pove Stela, nato pa doda, da, »je še vseeno mama, zato zna biti pretirano zaščitniška in me vidi mlajšo, kot v resnici sem.« V njunem odnosu Steli največ pomeni, da sta druga drugi zaupni prijateljici, kar je po njenih besedah najboljša osnova za odkrit in dober odnos, to pa hkrati pomeni tudi, da: »sva druga drugi vedno opora in sreča.« Podobno kot pri večini tudi Steli mama že od nekdaj predstavlja vzornico: »Navdušena sem nad življenjem, ki ga je živela in ga še živi, zato upam, da takšna pot čaka tudi mene. Da bom tudi jaz tako razgledana, kakor je ona. Čeprav imava nekoliko drugačne interese, se na nek način medsebojno prepletajo, zato imam občutek, da sva ves čas povezani. Podobnost z njo pa vedno bolj vidim tudi v svojem pogledu na svet ter načinu, kako se s svetom soočam.«


ANA ZIHERL MALI
Lastnica salona Shape in zastopnica znamke Intraceuticals

»Ne želim biti čim boljša prijateljica, ampak čim boljša mama.«

»Materinstvo je zame ena najpomembnejših življenjskih vlog, kljub hitremu tempu pa se na relaciji jaz-moja otroka ne pustim motiti, saj imam povsem jasno prepričanje o tem, kakšen odnos si želim z njima imeti,« odločno zatrdi Ana, ki je prepričana, da je otroku nujno postavljati meje, saj ga s tem veliko naučiš: »Ne želim biti hčerkina čim boljša prijateljica, ampak čim boljša mama. Uma vedno ve, da name lahko računa in da jo imam rada, tudi če včasih rečem ne.« Kar si nekdanji fotomodel od vsega najbolj želi, je, da bi Uma ostala takšna, kakršna je, saj je izredno empatična, ljubeča, samozavestna, inteligentna in polna domišljije: »Karakterno sva si zelo podobni, saj imava isti smisel za humor in se velikokrat do solz nasmejiva. Obe sva tudi zelo čustveni in impulzivni, zato bi si, kadar se ne strinjava, raje izbrala kakšnega drugega nasprotnika.« Ker je Anina največja želja, da bi bila hčerka in sin  izpopolnjena in srečna, si želi, da bi znali prepoznavati svoje želje, si postavljati cilje in prepoznavati ter delati tudi na svojih »šibkih« točkah: »Seveda to zahteva določeno mero zrelosti, a sem vseeno prepričana, da otroka lahko usmerjaš, da se tega nauči. Iskrenost, zvestoba samemu sebi, samozavest ter pogum, da se postaviš zase in svoja prepričanja so skupaj z empatijo izrednega pomena za doseganje osebne sreče. Te si za svoja otroka najbolj želim,« odločno zaključi lastnica salona Shape.

UMA

»Imeti prijateljico ali mamo sta dve popolnoma različni stvari.«

Po Uminem mnenju je odnos z njeno mamo podoben vsem ostalim tovrstnim odnosom: »Včasih se skregava, ampak se potem hitro tudi pobotava, zaupam in povem pa ji stvari, ki jih ne bi nikomur drugemu.« Mama ji predstavlja vzornico v veliko stvareh, med drugim v kuhanju, peki, karieri in načinu, kako je dosegla svoj uspeh: »Ko bom velika, hočem biti kakor ona,« zatrdi Uma: »Všeč mi je, da se vedno postavi na mojo stran ter da nanjo vedno lahko računam.« Čeprav se z mamo, ki ju druži tudi podoben humor, odlično razumeta, pa Uma mame nima za prijateljico: »Imeti prijateljico ali mamo sta dve popolnoma različni stvari, je pa mama kljub temu najpomembnejši človek v mojem življenju.«



NASTJA MULEJ
Trenerka kreativnosti

»Jaz meje postavljam, hči pa jih premika.«

»Zelo dolgo si nisem želela otrok, saj se mi je zdelo, da je svet prekrut, moje življenje pa prelepo, da bi si ga komplicirala,« svojo pripoved začne Nastja: »Seveda je materinstvo tako emocionalno kot fizično naporno, s partnerjem sva se zaradi nenehne skrbi za otroka takrat kar precej oddaljila, delo je nenehno klicalo in usklajevanje vsega ni bilo najlažje. Kljub temu pa ljubim oboje.« Po Nastjinih besedah je Eva zelo neustrašna in tekmovalna, je pa vedno tako: »da vzgoja temelji na vzorih, ne toliko na besedah, naša Eva pa zelo dobro opazuje.« Kar zadeva način vzgoje trenerka kreativnosti priznava, da se radi crkljajo, a ne že od nekdaj pomeni ne: »Jaz meje postavljam, hči pa jih premika. Pustila ji bom, da bo kdaj padla in se iz tega kaj naučila, če pa bo želela objem, ga bo vedno dobila.« Na vprašanje o tem, kako jo je hčerka soočila z lastnim karakterjem, Nastja odgovarja: »Zagotovo mi nastavlja ogledalo v dveh smereh. Včasih se mi zazdi, da je groba in egocentrična, in zgrozim se, ali je to videla pri meni. Spet drugič pa se zgodi, da sem nanjo izredno ponosna, saj kljub 3- do 4 uram gimnastike na dan vedno najde čas tudi za šolo, knjige, prijateljice in domače, kar me resnično impresionira, čeprav sem že od nekdaj takšna tudi jaz.« Od vseh vrednot želi Nastja svoja otroka naučiti predvsem to, da bosta znala  skrbeti zase in za druge, pomembno pa je tudi, da: »tako kot sem jaz od svoje mame, tudi onadva od mene kdaj slišita kakšen `ne`, saj so ravno ti `ne`-ji iz mene naredili samostojno, iznajdljivo in pogumno punco.«

EVA CARMEN

»Moj odnos z mamo je enkrat dober, drugič slab.«

»Moj odnos z mamo je enkrat dober, drugič slab, odvisno od situacije in trenutnega razpoloženja,« navihano priznava Eva, ki ji mama predstavlja vzor v pridnosti, delavnosti in odločnosti, manj pa ji je všeč, da je včasih čustvena, občasno pa tudi predrzna in nepravična: »Obožujem njeno iznajdljivost, zbranost in igrivost, ko čas preživlja z mano in mojim bratom. Malce manj mi je všeč njeno prehitro razmišljanje in dolg jezik, kakršnega imam tudi sama,« naravnost pove Eva, a hkrati doda: »čutim jo kot nekoga, s katerim se občasno skregam, ji nasprotujem, a jo imam v vsaki situaciji neizmerno rada.«



Ličenje: Katja Duh, Eva Kržič in Tanita Seifert za MUD, Make-up Designory
Asistentke stilistke: Andrea Pavlin Stošić, Mateja Volaj, Martina Marolt, Meri Peranovič

Članek je bil objavljen v februarski številki Glossa.