ŽIVETI BREZ STRUPOV
Dodatki v hrani, ki jo jemo, kancerogene snovi v vse bolj onesnaženem okolju, nevarna elektromagnetna sevanja – zdi se, da smo se znašli v svetu, v katerem na nas z vseh strani prežijo skrite nevarnosti. Nerealno je pričakovati, da se bo moč izogniti mobilnim telefonom in računalnikom, čistilom, s pesticidi 'obdelanemu' sadju in prav taki zelenjavi. Vse te kemikalije nam lahko škodujejo, toda ali res do te mere, da bi nas moralo skrbeti? In če že, kako čim bolj zmanjšati vpliv teh snovi? Česa se moramo pravzaprav zares bati?
1. Sam svoj mojster. Nevarne kemikalije v izdelkih za prenovo doma in domačo rabo, kot so barve, laki in podobne snovi, vplivajo na nos, ušesa in grlo. Za zdravje bi vas moralo skrbeti, če bi se tovrstnih obnovitvenih del lotevali prepogosto, in to predvsem zaradi hlapov. Dobro je vedeti, da je pred leti celo Svetovna zdravstvena organizacija pleskanje razglasila za rakotvorni poklic.
Kaj lahko storite sami? Izogibajte se kancerogenim snovem, kot so PVC, hitro hlapljive organske snovi (angleško VOC) in formaldehid. Vedno preberite oznake na embalaži izdelka in strogo upoštevajte navodila za uporabo. V trgovini poiščite izdelke z majhno količino nevarnih spojin oziroma nestrupene barve brez škodljivih primesi. Kislinske in poliuretanske lake zaradi škodljivosti vse bolj izpodrivajo laki, izdelani na vodni osnovi, saj so zaradi manj agresivne kemične sestave prijaznejši do zdravja, vse bolj pa se širi tudi uporaba voskanja ali oljenja masivnega lesa.
2. Onesnaženost zraka. Izpušni plini in onesnaževalci zraka lahko škodujejo pljučem in povzročajo nastanek ter razvoj astme in bronhitisa. Podatki za slovensko prestolnico kažejo, da je bila onesnaženost zraka s prašnimi delci PM10 v prvih 18 dneh letošnjega januarja v središču Ljubljane kar šestnajstkrat prevelika; mejne vrednosti koncentracij niso bile presežene le dvakrat. Tako je že od minulega leta, ko je bil zrak v primerjavi s predhodnimi leti precej bolj onesnažen. In to velja za vso državo, ne le za glavno mesto. Poglavitni vir zdravju škodljivih prašnih delcev so individualna kurišča, zaradi česar je zrak pozimi še precej slabši, Velik onesnaževalec zraka pa je tudi promet.
Kaj lahko storite sami? Še posebej pozorni bodite na opozorila o onesnaženosti zraka, če imate majhne otroke oziroma če vas pestijo zdravstvene težave, ter priporočila strokovnjakov dosledno upoštevajte. To pomeni, da se, če je le mogoče, v času, ko je zrak najbolj onesnažen, čim dlje zadržujte v zaprtih prostorih, vedno pa se je pametno izogibati prometnih ulic in cest. Pomaga tudi dvojna zasteklitev oken, saj še dodatno preprečuje vdor onesnaženega zraka v domovanje.
3. V gospodinjstvu. Čistilni izdelki vsebujejo številne kemikalije, ki jih vdihavamo, v telo pa lahko prodrejo tudi skozi kožo; problematična je predvsem dolgotrajna izpostavljenost tovrstnim izdelkom, poleg tega pa tudi zelo malo vemo o toksičnosti vzajemnega delovanja različnih spojin.
Kaj lahko storite sami? Izogibajte se kloriranim snovem v detergentih, ki se lahko skladiščijo v telesu in so potencialno kancerogene. Pri nakupu čistilnih izdelkov izbirajte take, ki niso izdatno dodatno odišavljeni, in nikoli ne uporabljajte osvežilcev zraka.
4. Elektromagnetno sevanje. Tudi izpostavljenost elektromagnetnemu polju in sevanju (električne napeljave in daljnovodi, transformatorske postaje, gospodinjski aparati, wi-fi, mobilni telefon itd.), daljša od mejnih vrednosti, ki jih je določila mednarodna komisija za varstvo pred neioniziranimi sevanji (ICNIRP), lahko negativno vpliva na zdravje. Povzročala naj bi predvsem rakava obolenja, čeprav je res, da izidi različnih mednarodnih raziskav, trajajočih že štiri desetletja, za zdaj tega še niso nedvoumno potrdili. Preučevanje nizkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja se je začelo leta 1979, ko sta Wertheimer in Leeper objavila, da otroci, ki živijo v bližini visokonapetostnih daljnovodov, pogosto obolevajo za levkemijo, limfomom in tumorji osrednjega živčnega sistema. Tej objavi so sledile številne epidemiološke študije, ugotovitve pa kažejo, da se tveganje otrok, da bi zboleli za levkemijo, podvoji, če so izpostavljeni magnetnemu polju nad 0,4 µT pri 50 Hz, v primerjavi z otroki, ki so izpostavljeni magnetnemu polju, manjšemu od 0,1 µT. V povezavi z elektromagnetnim sevanjem z zdravstvenega vidika omenjajo še povezavo s pojavom depresije, samomorilnosti ter nevroloških, reproduktivnih in razvojnih motenj ter vpliv na imunski sistem.
Kaj lahko storite sami? Če kupujete hišo ali stanovanje, se ozrite tudi po okolici in preverite, kje so električni daljnovodi – ti naj nikakor ne bodo preblizu vašega domovanja, še posebej če imate majhne otroke. Koliko naj bo vaš dom oddaljen od elektrovoda, je težko natančno reči, vsekakor pa ni dobro, če daljnovod vidite prav od blizu. Otrokom ne dovolite daljših pogovorov po mobilniku, če ga že morajo uporabljati, naj raje pošiljajo sporočila.
5. Hrana in pesticidi. Pesticidi so spojine, ki jih pridelovalci sadja in zelenjave uporabljajo za zatiranje plevelov, škodljivih žuželk, gliv, glodavcev in bakterijskih okužb. Dobro vemo, da ogrožajo zdravje, saj v organizmu največkrat tekmujejo z encimi, ki so sestavni del celičnega mehanizma. Delovanje pesticidov v organizmu je različno: lahko spremenijo membransko propustnost celic, uničijo strukturo le-teh, preprečujejo pravilno uravnavanje encimskih reakcij ... Vse to vodi k različnim spremembam v vseh telesnih sistemih, seveda odvisno od strupenosti pesticida in izpostavljenosti. Različne študije so pokazale, da lahko pesticidi povzročajo rakava obolenja pa tudi številne zdravstvene težave, med drugim tudi pohabljenost novorojenčkov, poškodbe živčnega sistema in diabetes.
Kaj lahko storite sami? Jejte organsko pridelano hrano, če pa si ne morete privoščiti, da bi bila taka prav vsa živila, ki jih kupujete, izberite vsaj ekološko pridelano grozdje, jabolka in solato, saj so po navadi najbolj 'bombandirani' s pesticidi. Če je le mogoče, vse sadje in vso zelenjavo pred zaužitjem olupite.
1. Sam svoj mojster. Nevarne kemikalije v izdelkih za prenovo doma in domačo rabo, kot so barve, laki in podobne snovi, vplivajo na nos, ušesa in grlo. Za zdravje bi vas moralo skrbeti, če bi se tovrstnih obnovitvenih del lotevali prepogosto, in to predvsem zaradi hlapov. Dobro je vedeti, da je pred leti celo Svetovna zdravstvena organizacija pleskanje razglasila za rakotvorni poklic.
Kaj lahko storite sami? Izogibajte se kancerogenim snovem, kot so PVC, hitro hlapljive organske snovi (angleško VOC) in formaldehid. Vedno preberite oznake na embalaži izdelka in strogo upoštevajte navodila za uporabo. V trgovini poiščite izdelke z majhno količino nevarnih spojin oziroma nestrupene barve brez škodljivih primesi. Kislinske in poliuretanske lake zaradi škodljivosti vse bolj izpodrivajo laki, izdelani na vodni osnovi, saj so zaradi manj agresivne kemične sestave prijaznejši do zdravja, vse bolj pa se širi tudi uporaba voskanja ali oljenja masivnega lesa.
2. Onesnaženost zraka. Izpušni plini in onesnaževalci zraka lahko škodujejo pljučem in povzročajo nastanek ter razvoj astme in bronhitisa. Podatki za slovensko prestolnico kažejo, da je bila onesnaženost zraka s prašnimi delci PM10 v prvih 18 dneh letošnjega januarja v središču Ljubljane kar šestnajstkrat prevelika; mejne vrednosti koncentracij niso bile presežene le dvakrat. Tako je že od minulega leta, ko je bil zrak v primerjavi s predhodnimi leti precej bolj onesnažen. In to velja za vso državo, ne le za glavno mesto. Poglavitni vir zdravju škodljivih prašnih delcev so individualna kurišča, zaradi česar je zrak pozimi še precej slabši, Velik onesnaževalec zraka pa je tudi promet.
Kaj lahko storite sami? Še posebej pozorni bodite na opozorila o onesnaženosti zraka, če imate majhne otroke oziroma če vas pestijo zdravstvene težave, ter priporočila strokovnjakov dosledno upoštevajte. To pomeni, da se, če je le mogoče, v času, ko je zrak najbolj onesnažen, čim dlje zadržujte v zaprtih prostorih, vedno pa se je pametno izogibati prometnih ulic in cest. Pomaga tudi dvojna zasteklitev oken, saj še dodatno preprečuje vdor onesnaženega zraka v domovanje.
3. V gospodinjstvu. Čistilni izdelki vsebujejo številne kemikalije, ki jih vdihavamo, v telo pa lahko prodrejo tudi skozi kožo; problematična je predvsem dolgotrajna izpostavljenost tovrstnim izdelkom, poleg tega pa tudi zelo malo vemo o toksičnosti vzajemnega delovanja različnih spojin.
Kaj lahko storite sami? Izogibajte se kloriranim snovem v detergentih, ki se lahko skladiščijo v telesu in so potencialno kancerogene. Pri nakupu čistilnih izdelkov izbirajte take, ki niso izdatno dodatno odišavljeni, in nikoli ne uporabljajte osvežilcev zraka.
4. Elektromagnetno sevanje. Tudi izpostavljenost elektromagnetnemu polju in sevanju (električne napeljave in daljnovodi, transformatorske postaje, gospodinjski aparati, wi-fi, mobilni telefon itd.), daljša od mejnih vrednosti, ki jih je določila mednarodna komisija za varstvo pred neioniziranimi sevanji (ICNIRP), lahko negativno vpliva na zdravje. Povzročala naj bi predvsem rakava obolenja, čeprav je res, da izidi različnih mednarodnih raziskav, trajajočih že štiri desetletja, za zdaj tega še niso nedvoumno potrdili. Preučevanje nizkofrekvenčnega elektromagnetnega sevanja se je začelo leta 1979, ko sta Wertheimer in Leeper objavila, da otroci, ki živijo v bližini visokonapetostnih daljnovodov, pogosto obolevajo za levkemijo, limfomom in tumorji osrednjega živčnega sistema. Tej objavi so sledile številne epidemiološke študije, ugotovitve pa kažejo, da se tveganje otrok, da bi zboleli za levkemijo, podvoji, če so izpostavljeni magnetnemu polju nad 0,4 µT pri 50 Hz, v primerjavi z otroki, ki so izpostavljeni magnetnemu polju, manjšemu od 0,1 µT. V povezavi z elektromagnetnim sevanjem z zdravstvenega vidika omenjajo še povezavo s pojavom depresije, samomorilnosti ter nevroloških, reproduktivnih in razvojnih motenj ter vpliv na imunski sistem.
Kaj lahko storite sami? Če kupujete hišo ali stanovanje, se ozrite tudi po okolici in preverite, kje so električni daljnovodi – ti naj nikakor ne bodo preblizu vašega domovanja, še posebej če imate majhne otroke. Koliko naj bo vaš dom oddaljen od elektrovoda, je težko natančno reči, vsekakor pa ni dobro, če daljnovod vidite prav od blizu. Otrokom ne dovolite daljših pogovorov po mobilniku, če ga že morajo uporabljati, naj raje pošiljajo sporočila.
5. Hrana in pesticidi. Pesticidi so spojine, ki jih pridelovalci sadja in zelenjave uporabljajo za zatiranje plevelov, škodljivih žuželk, gliv, glodavcev in bakterijskih okužb. Dobro vemo, da ogrožajo zdravje, saj v organizmu največkrat tekmujejo z encimi, ki so sestavni del celičnega mehanizma. Delovanje pesticidov v organizmu je različno: lahko spremenijo membransko propustnost celic, uničijo strukturo le-teh, preprečujejo pravilno uravnavanje encimskih reakcij ... Vse to vodi k različnim spremembam v vseh telesnih sistemih, seveda odvisno od strupenosti pesticida in izpostavljenosti. Različne študije so pokazale, da lahko pesticidi povzročajo rakava obolenja pa tudi številne zdravstvene težave, med drugim tudi pohabljenost novorojenčkov, poškodbe živčnega sistema in diabetes.
Kaj lahko storite sami? Jejte organsko pridelano hrano, če pa si ne morete privoščiti, da bi bila taka prav vsa živila, ki jih kupujete, izberite vsaj ekološko pridelano grozdje, jabolka in solato, saj so po navadi najbolj 'bombandirani' s pesticidi. Če je le mogoče, vse sadje in vso zelenjavo pred zaužitjem olupite.