STE SLADOHOLIK?
Raziskav, ki odvisnost od sladkorja enačijo z odvisnostjo od nikotina ali kokaina, je v znanstvenem svetu vse več. V eni izmed raziskav, opravljenih na živalih, so celo odkrili, da je na lestvici najbolj 'priljubljenih' drog sladkor vodilni.
Naši predniki so svoja življenja sladili z medom in s sadjem. Odvečno energijo so v davnih časih pretvarjali v maščobo, pomoč za hude čase, ko bizonov ni bilo na spregled. Danes, ko je sladkor na voljo v visoko skoncentrirani obliki saharoze in visokofruktoznega koruznega sirupa (zaradi rafiniranja sta oba popolnoma osiromašena in nimata prav nobene hranilne vrednosti) smo postali … odvisni. Uživanje sladkorja povzroča prenajedanje (čezmerno porabo hrane) in bolestno željo po 'še' – oboje je značilnost substanc, ki povzročajo odvisnost - k temu pa lahko dodamo še odtegnitveno krizo ob prenehanju uživanja, posledico primanjkljaja dopamina v možganih. Številne sodobne raziskave so pokazale, da deluje sladkor na naše možgane podobno kot kokain. Velikim količinam zaužitega sladkorja nastajanje dopamina ne more slediti, zaradi česar potrebujemo sladke omame vedno več. To pa lahko pripelje do najrazličnejših simptomov, kot so pomanjkanje pozornosti, hiperaktivna motnja in stanja, podobna depresivnosti, pri tem pa ne gre samo za psihološko zasvojenost - naši možgani se preprosto navadijo na vse večje količine sladkorja in brez njega sploh ne morejo več normalno delovati. Sladkor namreč znižuje raven kortizola (stresnega hormona) in povečuje raven dopamina (hormona sreče). Pomaga torej uravnavati čustvena stanja, to pa seveda lahko privede do zasvojenosti. Sčasoma ga namreč potrebujemo vedno več, saj nas začne po začetni potolaženosti spet pestiti praznina, ki smo ji želeli ubežati. Dejstvo je, da ponuja sladkor eno najmočnejših senzoričnih ugodij sodobnega življenja, zaradi česar ni prav nič presenetljivo, da se mu tako težko odrekamo. Pa čeprav vemo, da povzroča debelost, nastanek diabetesa tipa 2, povišan krvni pritisk in zamaščenost jeter, poleg tega pa v veliki meri vpliva tudi na nihanja v razpoloženju. V številnih državah zato 'ljubezen' do sladkega že obravnavajo podobno kot zasvojenost z drogami. Ste tudi vi med takšnimi zasvojenci? Poskusite z naslednjim nasveti za odvajanje.
1 Ne zamenjajte običajnega sladkorja z umetnim.
Raziskave kažejo, da se zaradi uživanja umetnih sladil redimo, sla po sladkem pa ni zaradi njih nič manjša.
2 Začnite telovaditi in pijte mleko.
Telovadba pa tudi mleko zvišujeta stopnjo serotonina v možganih, to pa izboljšuje razpoloženje in preprečuje hrepenenje po sladkarijah.
3 Izogibajte se izdelkom 'brez maščob'.
Brez maščob pomeni natančno to. Že res, da so takšni izdelki brez njih, je pa zato v njih več sladkorja. In posledično seveda tudi v vašem telesu.
4 Dovolj spite.
Če premalo spimo, se v naših možganih veča t. i. center nagrajevanja, hrepeneč po sladkih užitkih. Ljudje, ki premalo spijo, se sladkorju uprejo precej teže kot 'naspanci'.
5 Bodite pripravljeni.
Takoj ko začnete hrepeneti po sladkem, pojejte nekaj zdravega. Seveda pa pri tem ne gre brez načrtovanja, saj vam nič ne pomaga, če imate vse zdrave prigrizke shranjene v hladilniku, do katerega ne morete.
6 Žvečite.
Nekatere raziskave so pokazale, da žvečenje žvečilnega gumija 'ubija' željo po sladkem. Ampak, pozor - ne deluje takoj, treba je vztrajati.