PREŽENITE IZČRPANOST
Imate težave s koncentracijo? Ste nenehno utrujeni? Ne morete 'izklopiti' niti takrat, ko zatisnete oči? Vzrok morda tiči v vse bolj razširjajočem se 'virusu' modernega življenja – popolni miselni izčrpanosti. Kaj storiti? Vzemite si nekaj minut zase in temeljito 'očistite' možgane.
Sodobno življenje je polno stresa. Malih in velikih težav, povezanih s kariero, partnerjem, z denarjem ... Prav nič presenetljivo zatorej ni, da so tisti, ki se jih sindromom 'nemirnih' misli še ni dotaknil, v veliki manjšini. Raziskave kažejo, da so naši možgani močno preobremenjeni. Skoznje namreč vsako minuto hiti približno 100 milijonov informacij. In kadar se možgančki na prejete podatke ne odzovejo dovolj hitro, v glavi nastane gneča. Ko so misli zmedene, to deluje na človeka izjemno stresno in povzroča še dodatne neprijetne občutke. Miselno izčrpani ljudje se svojega stanja le redko zavedajo, saj je njihovo telo v popolnem neravnovesju. Po navadi ukrepajo šele takrat, ko se pojavijo posledice na telesu. Kako se torej ubraniti zmedi v glavi in ostati zbran in čil? Preprosto – očistite misli.
Dobro spanje
Raziskave kažejo, da večina ljudi veliko več skrbi nameni svoji prehrani in telesni vadbi kot pa spanju. To je še posebej zanimivo zato, ker človeško telo zdrži veliko dlje brez hrane in vode kot pa brez spanja. Med spanjem naše misli in telo pridno delajo – popravljajo in vzpostavljajo osnovne telesne funkcije ter obdelujejo in shranjujejo informacije. Možgani so najbolj pasivni med fazo, imenovano globoki spanec, saj se večina 'popravil' do takrat že opravi. Najbolj dejavni pa so možgani med spancem REM (rapid eye movement), v času hitrega gibanja oči. Zdrav odrasel človek vsako noč približno dve uri prebije v tej fazi. Možgansko valovanje je v tem času podobno tistemu v popolnoma budnem stanju, med spancem REM pa se pojavljajo tudi najbolj žive in jasne sanje. Zelo pomembno je, da možgani dovolj časa 'prebijejo' tako v aktivni kot pasivni fazi spanja. Če so vaše misli preobremenjene, je velika možnost, da se bodo pojavile tudi motnje v spanju. Če se vam vsiljujejo nadležne misli, ki vam ne dovolijo zaspati, preizkusite vaje za miselno blokado, kot svetuje strokovnjak za spanje Chris Idzikowski, avtor knjige o dobrem spancu Learn To Sleep Well. Miselno blokado boste dosegli z nenehnim ponavljanjem poljubne besede, fraze ali mantre, pa čeprav je ta še tako nesmiselna. To bo zaposlilo možgane, ponavljanje pa bo pretrgalo vzorec vašega razmišljanja in pomirilo misli. Chris Idzikowski predlaga tudi vajo globokega dihanja s trebušno prepono, ob pomoči katere se bo pozornost odvrnila od vaših misli k ritmu dihanja. Pri sproščanju misli in spodbujanju spanca ima pomembno vlogo udobje. Ustvariti si morate prostor, v katerem se boste počutili udobno in sproščeno. Spalnica naj bo zatemnjena, pomembni sta pravšnja temperatura – ne sme biti niti prevroče niti premrzlo – in temeljita prezračenost prostora. Za dober spanec si ustvarite rutino – ura počitka in vstajanja naj bo vsak dan enaka. Predvsem pa zmanjšajte količino poživil in ne pretiravajte s hrano pred spanjem. Če težko zaspite, se ne odpravljajte spat, ko še niste zaspani. Spalnica naj bo prostor, namenjen zgolj spanju, ne pa tudi gledanju televizije ali branju v postelji. Če ne morete zaspati, se v postelji ne zadržujte več kot pol ure. Raje vstanite, sedite na stol in počnite nekaj, kar vas pomirja in sprošča. Gibanja naj bo čim manj, saj raziskave kažejo, da po petminutni hoji človek ne more zaspati še petnajst do dvajset minut.
Meditacija
Najboljši način za pomirjanje misli je meditacija, saj usmerja misli, sprošča napetost in pomirja. Raziskave potrjujejo, da je možgansko valovanje med meditacijo podobno tistemu med rahlim spancem. Strokovnjaki priporočajo preprosto tehniko meditacije, ki bo očistila misli. Umaknite se v miren ali pomirjujoč prostor (čudovito je meditirati na obali, še posebej ker šumenje morja deluje dodatno pomirjujoče), kjer vas ne bo nihče motil. Udobno se usedite na stol ali tla, hrbet naj bo vzravnan, stopala pa morajo biti plosko na tleh. Roke položite na kolena, tako da so dlani obrnjene proti stropu. Zaprite oči in upočasnite dihanje. V mislih štejte do deset, medtem pa vdihnite skozi nos, med štetjem do šest pa izdihnite skozi usta. Vajo ponavljajte toliko časa, da se boste povsem sprostili. Nato pa misli usmerite k neki namišljeni stvari, na primer cvetlici. Ko vas odnaša v stanje popolne sproščenosti, si v mislih nenehno 'rišite' to stvar. Če vam misli odtavajo, jih spet usmerite k izbrani stvari. Takšna meditacija naj traja deset minut. Ko boste končali, še nekaj časa mirno posedite, preden vstanete. Tehniko meditacije vadite dvakrat na dan ali pa, ko ste pod stresom. Nikoli naj ne bo izgovor, da ne meditirate zato, ker nimate časa. Vzemite si ga!
Terapija v samoti
V zenovski kulturi je zelo pomembno, da vsak človek preživi nekaj časa v samoti in premišljevanju. Temu pravijo negovati praznino in početi nič. Oboje pomaga zbistriti zmedene misli in odgnati stres. Osamitev je lahko zelo koristna. V samoti smo manj izpostavljeni stresu in imamo čas, da se posvetimo delu, v katerem najbolj uživamo, lahko premišljujemo o svojem življenju in ugotovimo, čemu dajemo prednost. Večina ljudi je tako vpeta v vsakdanji ritem življenja, da med usklajevanjem kariere, prijateljskih in partnerskih odnosov ter družinskih in drugih obveznosti sploh ne najde časa zase. Odmaknite se v poseben, miren prostor. Če nimate ne časa ne možnosti za nekajdnevni dopust ob morju ali v gorah – to pomaga najbolj –, preprosto izberite sobo, ki vam je ljuba, vrt, gozd ali park in tam mirno sedite nekaj minut. Če se težko 'odklopite' od vsakdanjih skrbi, se zastrmite v neki predmet. To je odlična vaja za zbistritev in umiritev misli. Ko so možgani prisiljeni, da se osredotočijo na en položaj, se zmanjša raven stresnih hormonov. Svojo pozornost za pet minut usmerite na določen predmet ali določeno osebo. Možgani se bodo sprostili, vi pa boste vnovič dobili občutek jasnih misli. Ko ste miselno preobremenjeni, se poskusite 'pomiriti' s petjem. Petje upočasni dejavnost možganov ter umiri ritem dihanja in srčni utrip, zato boste s petjem dobili občutek večjega nadzora nad mislimi pa tudi laže se boste osredotočili.
Terapija brez besed
Namesto da telo z različnimi dietami prikrajšate za hrano, se raje odpovejte … besedam. Morda se sliši precej nedružabno, vendar po svetu postaja verbalno 'postenje' zelo priljubljen način oddiha. Disciplina, ki človeka zadržuje, da nekaj časa ne spregovori niti besede, je odličen način za to, da se 'prizemljimo', očistimo in uredimo misli. Ljudje, ki niso dovolj disciplinirani, da bi zmogli zdržati brez govorjenja, naj poskusijo prisluhniti 'belemu hrupu' – visoki zvočni frekvenci, ki 'potrkava' v naši podzavesti. Pri osredotočanju misli si lahko pomagate tudi s poslušanjem bučanja morja. Šumi morskega valovanja vplivajo na misli še posebej pomirjujoče, to pa pomaga miselno preobremenjenim ljudem, da se sprostijo. Če bi se radi popolnoma vživeli, ne da bi vam bilo treba hoditi kilometre daleč, si zavrtite zgoščenko z zvoki iz narave. Harmonijo misli si lahko pričarate tudi s ščebetom ptic, z valovanjem morja, s šumenjem vetra ali dreves.
Lebdenje v vodi
Lebdenje v komori s slano vodo je čudovito doživetje, ki ponuja 'odklop' za misli in telo. Lebdenje v mirnem, izoliranem prostoru je pravo zatočišče pred hrupom in naglico vsakdanjega življenja. Prav to pa omogoča, da misli popolnoma 'izklopite' in se prepustite procesu očiščevanja. Raziskave potrjujejo, da lebdenje pomaga znižati krvni tlak in raven s stresom povezanih biokemičnih snovi v telesu. To, da telo lebdi, kot da je brez teže, omogoča velika koncentracija posebne grenke morske soli.
Očistite misli
Da se bodo vaše misli lahko spopadale s stresom in hitrim ritmom modernega načina življenja, si morate v glavi ustvariti občutek prostornosti in miru. Terapija za 'čiščenje' misli, ki temelji na starodavni indijski filozofiji, se v nasprotju z drugimi relaksacijskimi tehnikami osredotoča le na misli in s tem na 'negovanje' možganov. Tovrstne 'čistilne terapije možganov' najprej ugotovijo vaše splošno počutje, pa tudi to, katera polovica možganov je bolj dejavna. Sledi pol ure trajajoča masaža rok in dlani. Masažni gibi, ki se ponavljajo, delujejo zelo pomirjujoče, kmalu pa se masaža preusmeri na točko med očmi, imenovano tretje oko. Nežna, enourna masaža te točke odstrani napetost in sprosti misli. Terapija se konča s prho, pri kateri uporabljajo z vrtnicami odišavljeno mleko in rastlinske izvlečke.
Pravilno dihanje
Večina ljudi diha plitko, hitro in neenakomerno, še posebej če se jim mudi, če so jezni, nervozni ali pod stresom. Med takšnim dihanjem uporabljajo le osrednji in zgornji del pljuč. To pomeni, da je količina kisika v krvnem obtoku manjša, posledici pa sta pa zmanjšana sposobnost jasnega razmišljanja in nesproščeno počutje. Znanstveniki so dokazali, da pravilna tehnika dihanja izboljša delovanje možganskih funkcij in sposobnost jasnega razmišljanja. Guruji joge trdijo, da zavestno dihanje, ob katerem razmišljate o naravnem zaporedju vdiha, premora in izdiha, pomirja misli in vas 'notranje' očisti. Med pravilnim dihanjem boste dih lahko občutili, mu sledili, ga slišali in … izkoristili dobrodejne učinke. Tehnike dihanja vključujejo različni tečaji joge. Joga, imenovana pranayama, je posebej osredotočena na tehniko dihanja. Kako pravilno dihati, vas učijo na dinamičen način – vključno s pokrivanjem ušes in spuščanjem brenčečih zvokov med izdihavanjem. Tehnika dihanja ujjayi uči, kako med dihanjem izvabiti nežen zvok, ki prihaja iz zadnje strani grla. Številne tehnike dihanja so vključene v tečaje joge ali meditacije in ko jih enkrat obvladate, lahko njihove dobrodejne učinke izkoristite vsakokrat, ko ste pod stresom.
Holistični prijem
Bolj jasne misli in pravilno delovanje možganskih funkcij lahko uravnavajo tudi nekateri naravni pripravki – med najbolj iskanimi je izvleček redke vrste kitajskega maha huperzin A, ki pospešuje delovanje nevrotransmitrov, povezanih z učenjem in s spominom. Tudi sestavine drevesa ginko biloba so že dolga leta znane po svojih krepilnih učinkih na moč delovanja možganov. Poleg tega, da izvlečki iz listov ginko bilobe spodbujajo prekrvitev možganov in krepijo spomin, izboljšujejo tudi razpoloženje in pomagajo premagovati anksioznost. Čajno žličko te učinkovite tinkture priporočajo dva do trikrat na dan. Nutricionisti pravijo, da s pravilno prehrano lahko precej pripomoremo k temu, da naši možgani ostanejo zdravi. Takšna prehrana pa vsebuje veliko svežega sadja, zelenjave in rib. Hrana, ki vsebuje inositol – najdemo ga v grenivkah in zelju – je hranilo za možganske celice. Niacin v jetrih, ledvicah, ribah, jajcih, avokadu in breskvah pomaga ohranjati nemoteno delovanje živčnega sistema in možganskih funkcij, cink v pšeničnih kalčkih, bučah, jajcih in zmletih gorčičnih semenih pa izboljšuje delovanje možganov in krepi zbranost misli.
Senzorične rešitve
Eterična olja neverjetno močno prek čutila za voh vplivajo na misli. Ko dišeče olje vdihnemo, se absorbira skozi vohalni sistem – skozi nos, nosnice in grlo –, dražljaji pa se nemudoma v možganih 'prevedejo' in tako vplivajo na celotno stanje duha. Raziskave kažejo, da lahko ob pomoči vonjav 'izurite' svoje misli, da ostanejo umirjene in jasne. V ZDA so bolnike sproščali z različnimi relaksacijskimi tehnikami. Ko so bili popolnoma sproščeni, so odišavili prostor. Po nekaj ponovitvah so pacienti v mislih 'povezali' vonj in občutek sproščenosti. Sčasoma je za sprostitev zadostovala že samo zaznava dišave. To tehniko lahko poskusite tudi doma: ko boste popolnoma sproščeni, povonjajte dišavo ali eterično olje, ki vam je všeč. Čez nekaj časa postopek ponovite, dokler vam že sam vonj ne bo vzbudil občutka sproščenosti. Aromaterapevti priporočajo eterično olje bazilike, ki pomaga očistiti in razjasniti misli, olje sivke, ki pomirja in pomaga pretrgati obremenjujoče vzorce in rutine, kadilo, ki ustvarja občutek ugodja in zaščite ter prežene žalost, ter vonj jasmina ali ylang-ylanga za izboljšanje razpoloženja.
Sodobno življenje je polno stresa. Malih in velikih težav, povezanih s kariero, partnerjem, z denarjem ... Prav nič presenetljivo zatorej ni, da so tisti, ki se jih sindromom 'nemirnih' misli še ni dotaknil, v veliki manjšini. Raziskave kažejo, da so naši možgani močno preobremenjeni. Skoznje namreč vsako minuto hiti približno 100 milijonov informacij. In kadar se možgančki na prejete podatke ne odzovejo dovolj hitro, v glavi nastane gneča. Ko so misli zmedene, to deluje na človeka izjemno stresno in povzroča še dodatne neprijetne občutke. Miselno izčrpani ljudje se svojega stanja le redko zavedajo, saj je njihovo telo v popolnem neravnovesju. Po navadi ukrepajo šele takrat, ko se pojavijo posledice na telesu. Kako se torej ubraniti zmedi v glavi in ostati zbran in čil? Preprosto – očistite misli.
Dobro spanje
Raziskave kažejo, da večina ljudi veliko več skrbi nameni svoji prehrani in telesni vadbi kot pa spanju. To je še posebej zanimivo zato, ker človeško telo zdrži veliko dlje brez hrane in vode kot pa brez spanja. Med spanjem naše misli in telo pridno delajo – popravljajo in vzpostavljajo osnovne telesne funkcije ter obdelujejo in shranjujejo informacije. Možgani so najbolj pasivni med fazo, imenovano globoki spanec, saj se večina 'popravil' do takrat že opravi. Najbolj dejavni pa so možgani med spancem REM (rapid eye movement), v času hitrega gibanja oči. Zdrav odrasel človek vsako noč približno dve uri prebije v tej fazi. Možgansko valovanje je v tem času podobno tistemu v popolnoma budnem stanju, med spancem REM pa se pojavljajo tudi najbolj žive in jasne sanje. Zelo pomembno je, da možgani dovolj časa 'prebijejo' tako v aktivni kot pasivni fazi spanja. Če so vaše misli preobremenjene, je velika možnost, da se bodo pojavile tudi motnje v spanju. Če se vam vsiljujejo nadležne misli, ki vam ne dovolijo zaspati, preizkusite vaje za miselno blokado, kot svetuje strokovnjak za spanje Chris Idzikowski, avtor knjige o dobrem spancu Learn To Sleep Well. Miselno blokado boste dosegli z nenehnim ponavljanjem poljubne besede, fraze ali mantre, pa čeprav je ta še tako nesmiselna. To bo zaposlilo možgane, ponavljanje pa bo pretrgalo vzorec vašega razmišljanja in pomirilo misli. Chris Idzikowski predlaga tudi vajo globokega dihanja s trebušno prepono, ob pomoči katere se bo pozornost odvrnila od vaših misli k ritmu dihanja. Pri sproščanju misli in spodbujanju spanca ima pomembno vlogo udobje. Ustvariti si morate prostor, v katerem se boste počutili udobno in sproščeno. Spalnica naj bo zatemnjena, pomembni sta pravšnja temperatura – ne sme biti niti prevroče niti premrzlo – in temeljita prezračenost prostora. Za dober spanec si ustvarite rutino – ura počitka in vstajanja naj bo vsak dan enaka. Predvsem pa zmanjšajte količino poživil in ne pretiravajte s hrano pred spanjem. Če težko zaspite, se ne odpravljajte spat, ko še niste zaspani. Spalnica naj bo prostor, namenjen zgolj spanju, ne pa tudi gledanju televizije ali branju v postelji. Če ne morete zaspati, se v postelji ne zadržujte več kot pol ure. Raje vstanite, sedite na stol in počnite nekaj, kar vas pomirja in sprošča. Gibanja naj bo čim manj, saj raziskave kažejo, da po petminutni hoji človek ne more zaspati še petnajst do dvajset minut.
Meditacija
Najboljši način za pomirjanje misli je meditacija, saj usmerja misli, sprošča napetost in pomirja. Raziskave potrjujejo, da je možgansko valovanje med meditacijo podobno tistemu med rahlim spancem. Strokovnjaki priporočajo preprosto tehniko meditacije, ki bo očistila misli. Umaknite se v miren ali pomirjujoč prostor (čudovito je meditirati na obali, še posebej ker šumenje morja deluje dodatno pomirjujoče), kjer vas ne bo nihče motil. Udobno se usedite na stol ali tla, hrbet naj bo vzravnan, stopala pa morajo biti plosko na tleh. Roke položite na kolena, tako da so dlani obrnjene proti stropu. Zaprite oči in upočasnite dihanje. V mislih štejte do deset, medtem pa vdihnite skozi nos, med štetjem do šest pa izdihnite skozi usta. Vajo ponavljajte toliko časa, da se boste povsem sprostili. Nato pa misli usmerite k neki namišljeni stvari, na primer cvetlici. Ko vas odnaša v stanje popolne sproščenosti, si v mislih nenehno 'rišite' to stvar. Če vam misli odtavajo, jih spet usmerite k izbrani stvari. Takšna meditacija naj traja deset minut. Ko boste končali, še nekaj časa mirno posedite, preden vstanete. Tehniko meditacije vadite dvakrat na dan ali pa, ko ste pod stresom. Nikoli naj ne bo izgovor, da ne meditirate zato, ker nimate časa. Vzemite si ga!
Terapija v samoti
V zenovski kulturi je zelo pomembno, da vsak človek preživi nekaj časa v samoti in premišljevanju. Temu pravijo negovati praznino in početi nič. Oboje pomaga zbistriti zmedene misli in odgnati stres. Osamitev je lahko zelo koristna. V samoti smo manj izpostavljeni stresu in imamo čas, da se posvetimo delu, v katerem najbolj uživamo, lahko premišljujemo o svojem življenju in ugotovimo, čemu dajemo prednost. Večina ljudi je tako vpeta v vsakdanji ritem življenja, da med usklajevanjem kariere, prijateljskih in partnerskih odnosov ter družinskih in drugih obveznosti sploh ne najde časa zase. Odmaknite se v poseben, miren prostor. Če nimate ne časa ne možnosti za nekajdnevni dopust ob morju ali v gorah – to pomaga najbolj –, preprosto izberite sobo, ki vam je ljuba, vrt, gozd ali park in tam mirno sedite nekaj minut. Če se težko 'odklopite' od vsakdanjih skrbi, se zastrmite v neki predmet. To je odlična vaja za zbistritev in umiritev misli. Ko so možgani prisiljeni, da se osredotočijo na en položaj, se zmanjša raven stresnih hormonov. Svojo pozornost za pet minut usmerite na določen predmet ali določeno osebo. Možgani se bodo sprostili, vi pa boste vnovič dobili občutek jasnih misli. Ko ste miselno preobremenjeni, se poskusite 'pomiriti' s petjem. Petje upočasni dejavnost možganov ter umiri ritem dihanja in srčni utrip, zato boste s petjem dobili občutek večjega nadzora nad mislimi pa tudi laže se boste osredotočili.
Terapija brez besed
Namesto da telo z različnimi dietami prikrajšate za hrano, se raje odpovejte … besedam. Morda se sliši precej nedružabno, vendar po svetu postaja verbalno 'postenje' zelo priljubljen način oddiha. Disciplina, ki človeka zadržuje, da nekaj časa ne spregovori niti besede, je odličen način za to, da se 'prizemljimo', očistimo in uredimo misli. Ljudje, ki niso dovolj disciplinirani, da bi zmogli zdržati brez govorjenja, naj poskusijo prisluhniti 'belemu hrupu' – visoki zvočni frekvenci, ki 'potrkava' v naši podzavesti. Pri osredotočanju misli si lahko pomagate tudi s poslušanjem bučanja morja. Šumi morskega valovanja vplivajo na misli še posebej pomirjujoče, to pa pomaga miselno preobremenjenim ljudem, da se sprostijo. Če bi se radi popolnoma vživeli, ne da bi vam bilo treba hoditi kilometre daleč, si zavrtite zgoščenko z zvoki iz narave. Harmonijo misli si lahko pričarate tudi s ščebetom ptic, z valovanjem morja, s šumenjem vetra ali dreves.
Lebdenje v vodi
Lebdenje v komori s slano vodo je čudovito doživetje, ki ponuja 'odklop' za misli in telo. Lebdenje v mirnem, izoliranem prostoru je pravo zatočišče pred hrupom in naglico vsakdanjega življenja. Prav to pa omogoča, da misli popolnoma 'izklopite' in se prepustite procesu očiščevanja. Raziskave potrjujejo, da lebdenje pomaga znižati krvni tlak in raven s stresom povezanih biokemičnih snovi v telesu. To, da telo lebdi, kot da je brez teže, omogoča velika koncentracija posebne grenke morske soli.
Očistite misli
Da se bodo vaše misli lahko spopadale s stresom in hitrim ritmom modernega načina življenja, si morate v glavi ustvariti občutek prostornosti in miru. Terapija za 'čiščenje' misli, ki temelji na starodavni indijski filozofiji, se v nasprotju z drugimi relaksacijskimi tehnikami osredotoča le na misli in s tem na 'negovanje' možganov. Tovrstne 'čistilne terapije možganov' najprej ugotovijo vaše splošno počutje, pa tudi to, katera polovica možganov je bolj dejavna. Sledi pol ure trajajoča masaža rok in dlani. Masažni gibi, ki se ponavljajo, delujejo zelo pomirjujoče, kmalu pa se masaža preusmeri na točko med očmi, imenovano tretje oko. Nežna, enourna masaža te točke odstrani napetost in sprosti misli. Terapija se konča s prho, pri kateri uporabljajo z vrtnicami odišavljeno mleko in rastlinske izvlečke.
Pravilno dihanje
Večina ljudi diha plitko, hitro in neenakomerno, še posebej če se jim mudi, če so jezni, nervozni ali pod stresom. Med takšnim dihanjem uporabljajo le osrednji in zgornji del pljuč. To pomeni, da je količina kisika v krvnem obtoku manjša, posledici pa sta pa zmanjšana sposobnost jasnega razmišljanja in nesproščeno počutje. Znanstveniki so dokazali, da pravilna tehnika dihanja izboljša delovanje možganskih funkcij in sposobnost jasnega razmišljanja. Guruji joge trdijo, da zavestno dihanje, ob katerem razmišljate o naravnem zaporedju vdiha, premora in izdiha, pomirja misli in vas 'notranje' očisti. Med pravilnim dihanjem boste dih lahko občutili, mu sledili, ga slišali in … izkoristili dobrodejne učinke. Tehnike dihanja vključujejo različni tečaji joge. Joga, imenovana pranayama, je posebej osredotočena na tehniko dihanja. Kako pravilno dihati, vas učijo na dinamičen način – vključno s pokrivanjem ušes in spuščanjem brenčečih zvokov med izdihavanjem. Tehnika dihanja ujjayi uči, kako med dihanjem izvabiti nežen zvok, ki prihaja iz zadnje strani grla. Številne tehnike dihanja so vključene v tečaje joge ali meditacije in ko jih enkrat obvladate, lahko njihove dobrodejne učinke izkoristite vsakokrat, ko ste pod stresom.
Holistični prijem
Bolj jasne misli in pravilno delovanje možganskih funkcij lahko uravnavajo tudi nekateri naravni pripravki – med najbolj iskanimi je izvleček redke vrste kitajskega maha huperzin A, ki pospešuje delovanje nevrotransmitrov, povezanih z učenjem in s spominom. Tudi sestavine drevesa ginko biloba so že dolga leta znane po svojih krepilnih učinkih na moč delovanja možganov. Poleg tega, da izvlečki iz listov ginko bilobe spodbujajo prekrvitev možganov in krepijo spomin, izboljšujejo tudi razpoloženje in pomagajo premagovati anksioznost. Čajno žličko te učinkovite tinkture priporočajo dva do trikrat na dan. Nutricionisti pravijo, da s pravilno prehrano lahko precej pripomoremo k temu, da naši možgani ostanejo zdravi. Takšna prehrana pa vsebuje veliko svežega sadja, zelenjave in rib. Hrana, ki vsebuje inositol – najdemo ga v grenivkah in zelju – je hranilo za možganske celice. Niacin v jetrih, ledvicah, ribah, jajcih, avokadu in breskvah pomaga ohranjati nemoteno delovanje živčnega sistema in možganskih funkcij, cink v pšeničnih kalčkih, bučah, jajcih in zmletih gorčičnih semenih pa izboljšuje delovanje možganov in krepi zbranost misli.
Senzorične rešitve
Eterična olja neverjetno močno prek čutila za voh vplivajo na misli. Ko dišeče olje vdihnemo, se absorbira skozi vohalni sistem – skozi nos, nosnice in grlo –, dražljaji pa se nemudoma v možganih 'prevedejo' in tako vplivajo na celotno stanje duha. Raziskave kažejo, da lahko ob pomoči vonjav 'izurite' svoje misli, da ostanejo umirjene in jasne. V ZDA so bolnike sproščali z različnimi relaksacijskimi tehnikami. Ko so bili popolnoma sproščeni, so odišavili prostor. Po nekaj ponovitvah so pacienti v mislih 'povezali' vonj in občutek sproščenosti. Sčasoma je za sprostitev zadostovala že samo zaznava dišave. To tehniko lahko poskusite tudi doma: ko boste popolnoma sproščeni, povonjajte dišavo ali eterično olje, ki vam je všeč. Čez nekaj časa postopek ponovite, dokler vam že sam vonj ne bo vzbudil občutka sproščenosti. Aromaterapevti priporočajo eterično olje bazilike, ki pomaga očistiti in razjasniti misli, olje sivke, ki pomirja in pomaga pretrgati obremenjujoče vzorce in rutine, kadilo, ki ustvarja občutek ugodja in zaščite ter prežene žalost, ter vonj jasmina ali ylang-ylanga za izboljšanje razpoloženja.