INTERVJU: ASHLEY GRAHAM
Dekle, ki so ji dejali, da zaradi svoje prekomerne teže nikoli ne bo manekenka, je kljub konfekcijski številki 58 postala top model. Z aktivistko in gorečo zagovornico pozitivne telesne samopodobe smo se pogovarjali o lepoti onkraj velikosti.
Ashley Graham ni le še eno izmed deklet z lepim obrazom. 30-letnica iz Nebraske, ki je leta 2016 postala prva manekenka 'za močnejše postave', ki je krasila slavno, kopalkam posvečeno izdajo revije Sports Illustrated, je lastnoročno premaknila zaprašeno, a zelo močno ustoličeno mejo med 'pravimi' in manekenkami za močnejše postave. Avtorica knjige A New Model: What Confidence, Beauty & Power Really Look Like, oblikovalka perila, kopalk in oblačil za ženske s polnejšimi postavami in ustanoviteljica organizacije Alda, združenja manekenk, ki predstavljajo lepoto onkraj velikosti in izzivajo konvencionalna prepričanja znotraj modne industrije, je glasna zagovornica pozitivne telesne samopodobe in sprejemanja lastnega telesa (med drugim na tem področju sodeluje z Združenimi narodi in Belo hišo). Dama, ki jo je revija Forbes uvrstila na svoj seznam 30 najvplivnejših ljudi, mlajših od 30 let, s svojimi osebnimi platformami dviguje samozavest vseh tistih, čigar telesa odstopajo od manekenskega standarda vitkosti.
Plus size je za vas 'umazana' beseda.
Ko sem začela kariero v manekenskem svetu. so se manekenke delile na običajne manekenke in plus size manekenke (op. a. manekenke za močnejše postave). Prve so bile 'prave' manekenke, druge pa kolegice s prekomerno težo, rezervirane za v modni industriji manj vredna dela. To me je zverinsko motilo. Mar ni manekenka manekenka? Zakaj potrebujemo kategorije? Zakaj modna industrija vse konfekcijske številke od 46 dalje označuje za 'močnejše postave'? Kar se mene tiče, bi morala biti ta besedna zveza prepovedana, saj je diskriminatorna.
Modna industrija se, tudi po vaši zaslugi, spreminja. Kategoriziranja je manj. Moda vse bolj spoštuje različnost na vseh področjih.
Vesela sem, da je tako. Če mi je uspelo spremeniti mišljenje le enega človeka na tem svetu, je bilo vredno. Nihče se namreč ne bi smel počutiti manjvrednega zaradi oblike svojega telesa. V mojem idealnem svetu bi bila modna industrija slepa in povsem brez oznak – na modnih brveh bi hodila tako dekleta, ki so vitka, kot tudi tista, ki to niso, skupaj z vsemi verzijami vmes. K temu moramo stremeti.
Že dolgo niste več le super model. Postali ste oblikovalka perila, kopalk in oblačil, aktivistka ter vzornica milijonom deklet in žensk po vsem svetu, ki, kot ste sami povedali v enem izmed vaših govorov, 'vse življenje verjamejo, da so debela in grda'. Bi lahko rekli, da je spreminjanje miselnosti v modni industriji vaša misija?
Če sem čisto poštena, v modni svet nisem vstopila z misijo. Hotela sem biti le manekenka. Odkrili so me pri 12 v domačem nakupovalnem centru v Lincolnu v Nebraski. Pri 14 sem dobila prvo delo, pozirala sem za znamko spodnjega perila – mama je zahtevala potrdilo, da bodo na fotografiji računalniško izbrisali moje bradavičke (smeh). Delo sem opravila tako dobro, da so me najeli dolgoročno, zanje sem pozirala na mesečni osnovi. Tako se je začela moja manekenska kariera, ki me je pri 18 letih pripeljala v agencijo Ford. Preselila sem se v New York in tam je moja samozavest … uplahnila.
Zakaj? Kaj se je zgodilo?
Že kot deklica sem imela 'močnejše' kosti. Cela moja družina je takšna, vendar sem vedno menila, da sem povsem normalna, saj moja mama ni dovolila, da bi skupaj s sestrama mislile karkoli drugega. Kot predana kristjanka nas je vedno učila, da imajo besede pomen in moč. Neštetokrat nam je rekla: »Če same sebi rečete, da ste debele, potem boste debele. Če si govorite, da ste neumne, boste neumne.« To me je zelo oblikovalo. Beseda debela sprva enostavno ni bila povezana z mojo samopodobo, potem pa je prišel New York ... Jedla sem nezdravo, zredila sem se. Ljudje so začeli opažati mojo težo. Govorili so mi, predebela si, shujšati moraš. S takšno postavo ne boš nikoli delala. Ne boš uspela. Poglej se, kakšna si.
In, ste jih poslušali?
Pa še kako. Začela sem hujšati. Dekle, ki neskončno rado jé, se je vrglo v diete. Poskusila sem vse, pa nič ni pomagalo, iz dneva v dan sem bila samo nesrečnejša. Nikoli ne bom pozabila nekega snemanja, na katerem smo sodelovale tri ali štiri manekenke. Ena izmed njih, super suhica, mi je rekla: »So tebe v resnici plačali za tole snemanje?« Spomnim se, da sem si mislila: «Ojej, misli, da delam zastonj, ker sem tako debela!« Takšne pripombe so imele name uničujoč učinek. Lahko si še tako samozavesten, takšne besede te enostavno ubijejo.
Celotno sezono sem poslušala samo zavrnitve. Eno za drugo. Hotela sem obupati in se vrniti nazaj domov. Poklicala sem mamo, ki mi je rekla: »Prišla si z razlogom. Tvoje telo bo spremenilo življenja ljudi, ampak najprej moraš ti spremeniti svoj odnos do sebe. Ti si tista, ki se vsak dan vidiš v ogledalu.«
Kako vam je uspelo ne le sprejeti svoje telo, pač pa v njem začeti tudi uživati?
Z velikooo dela (smeh). Poudariti moram, da samozavest, ki jo imam danes, ni nekaj, kar se zgodi čez noč. Na njej sem delala dolgo, dolgo časa. Pozitivna afirmacija je bila v tem procesu ključnega pomena. Še danes se vsak dan pogledam v ogledalo in si rečem: »Drzna si. Čudovita si. Lepa si. Lahko si vse, kar si želiš biti.« Če moj trebušček ta dan res sili ven bolj kot običajno, ga pogledam in mu rečem: »Hej, luštkan si!« Besede imajo moč. Če jih uporabljaš negativno, ti negativno vrnejo.
V modno orbito vas je nato izstrelila reklamna kampanja za spodnje perilo oblikovalke Lane Bryant, v kateri nastopate še z nekaterimi drugimi modeli 'za močnejše postave'. Reklamo so ameriške televizije zaradi 'vulgarne' vsebine zavrnile, čeprav oglas v resnici ni niti najmanj sporen – težava je bila predvsem v tem, da je prikazoval golo kožo 'debelih' žensk.
Neverjetno, se vam ne zdi? Ko je reklama prišla v javnost, sem imela 21 let. Na kontroverznost, ki jo je ustvarila, nisem bila pripravljena. Gre za čudovito posnet črno-bel oglas, v katerem manekenke nastopamo v novi kolekciji perila. Nič seksualnega ni v njem. Nič neprimernega. Nič grdega. Ameriške 'cenzorje' je zmotila maščoba. Močnejše žensko telo so označili za vulgarno, medtem ko je bilo telo suhljate manekenke v enakem perilu, posnetem na precej bolj seksualen način, povsem sprejemljivo. Problem je bil v dejstvu, da si je blagovna znamka upala reči – hej, ženske prihajamo v različnih oblikah in vse smo lepe in seksi.
Torej je šlo dejansko za vrsto diskriminacije?
Absolutno. Za dvojna merila. Moja prsa, boki in stegna so bila večji od tistih, ki jih je ameriška javnost vajena v tovrstnih oglasih, zato so bila označena za sporna. Šlo je za vprašanje velikosti. Kilogramov. Nezaslišano, a vendar dokaz, da se lahko še iz takšne neumnosti rodi nova priložnost. Ta reklama je ustoličila mojo kariero. Tu se je vse začelo. V oddajo me je povabil Jay Leno! Bilo je noro. V tem času sem se začela tudi končno pametno prehranjevati, začela sem telovaditi, duhovno in mentalno sem se začela spreminjati v osebo, kakršna sem hotela postati. Stvari so se enostavno poklopile.
Ali danes, kljub vaši slavi in statusu, še vedno naletite na ljudi, ki vas zaradi vaše oblike telesa obravnavajo manjvredno?
To se še vedno dogaja. Pogosto sem razočarana nad tem, kako se ljudje vedejo do mene, zato zelo sočustvujem z dekleti in vsemi ženskami tega sveta, ki so žrtve negativnih in zlobnih pripomb na račun svojega telesa. Besede, ki so jih zmožni izreči ljudje … nič več me ne more presenetiti. Izkusila sem vse, zato se mi ni težko poistovetiti s podobnimi zgodbami. Mučili so me z imeni, zbadljivkami in zmerljivkami. Preživela sem fante, ki so me pustili, ker so se bali, da se bom še bolj zredila … Prav vseeno je, kateri generaciji pripadate, zgodba je vedno enaka. Prav zato je pomembno, da imajo mladi vzornike. Ženske, ki znajo reči: »Ja, imam celulit. Celo na rokah, ne samo na stegnih. Moja zadnjica je bizarne oblike, pa vendar … kul sem!« Svet potrebuje takšne ljudi. Ljudi, ki pošteno in brez zadržkov govorijo o svojem telesu, brez strahu in sramu.
Eno izmed vaših glavnih orodij so družabna omrežja.
Brez njih mi ne bi uspelo. Digitalne platforme so bile, ko sem začela, še v povojih, pa vendar so se mi zdele nekaj fantastičnega. Dosegla sem lahko ženske, ne da bi me pri tem ustavili modni uredniki, kasting direktorji in vsi ostali profesionalci, ki sem se jim zdela le še en lep, a predebel obraz. Začela sem objavljati selfije s hashtagom #beautybeyondsize. In ženske so se odzvale. Naveličane so bile tiranije ene oblike postave. Moji sledilci so hitro rasli, z njimi pa tudi zanimanje modnih znank. Naenkrat so se začeli zame zanimati tudi tisti, ki v svoji ponudbi nimajo številk za močnejše postave. Levi’s, Calvin Klein … Dobila sem platformo, s pomočjo katere sem lahko poslala sporočilo – lepe ste ne glede na velikost in obliko vašega telesa.
Definicijo besede seksi vam je dejansko uspelo zelo demokratizirati – ne le s svojimi govori, pač pa tudi objavami, s tem, kdo ste in kako ste videti.
Zakaj bi morale skrivati svoje telo? Bodimo ponosne nanj. Pokažimo ga. Rada se oblečem v prosojno, v kratko, v oprijeto. Ni me sram objaviti mojega celulita. Imam ga, pa kaj potem? Vse, kar počnem, ima eno rdečo nit, eno sporočilo – vse oblike telesa so sprejemljive in poželjive.
Zanimivo je, da so vaše sledilke predvsem ženske in ne moški.
Ženske so tiste, ki so mi podarile status 'seks simbola' in to mi neznansko veliko pomeni. Ženske smo tiste, ki bomo redefinirale pomen besede seksi v sodobni družbi. Imamo to moč. In to je revolucija.
Pa res nikoli skrivoma ne sanjate o izgubi kilogramov?
Oh, verjemite mi, pred leti sem bila obsedena s tem. Danes pa ne več, hujšanje bi se mi zdelo hinavsko. Nezvestoba sami sebi in vsemu, v kar verujem. Moje telo sem jaz in jaz sem srečna.
Vse bolj se uveljavljate tudi kot modna oblikovalka. Se nameravate v prihodnosti bolj posvetiti temu?
Zagotovo. Oblikovanje me zelo veseli. Še posebej, ker oblikujem nekaj, česar na tržišču ni. Navdihujejo me vitkejše ženske, ker nosijo oblačila in perilo, ki bi si jih želela nositi sama, vendar ne morem, ker za mojo postavo takšnih oblačil preprosto ni.
Ste navdih milijonom, kdo pa navdihuje vas?
Jennifer Lopez in Kim Kardashian. Obe sta močni ženski, ki se dobro počutita v svojih telesih.
V vašo čast so izdelali tudi punčko Barbie. Zahtevali ste, da ji spremenijo postavo.
Jasno! Zelo sem bila vznemirjena zaradi tega projekta. Ni dovolj, da le govorimo o sprejemanju različnih oblik telesa, tudi narediti je treba nekaj. Podjetja, kot je denimo Matel, so hvale vredna, saj jim ni vseeno. Moja Barbika ima takšno postavo kot jaz – nobene luknje med stegni (smeh).
Nekateri so vam očitali, da s svojo postavo promovirate nezdrav življenjski slog in debelost. Kaj ste jim odgovorila?
Očitali so mi, da ima moje delo negativen učinek na zdravje in samopodobo mladostnic. To je najbolj nora stvar, ki sem jo slišala v življenju. Tudi suhice niso vedno zadovoljne s svojimi telesi. Negativna samopodoba ni samo vprašanje oblike, pač pa sprejemanja tega, kar si. Vsem mladim želim povedati, da so dovolj dobri takšni, kot so. Ne glede na to, koliko celulita in maščobe imajo ali nimajo.
Za konec, kaj bi svetovali ženskam po vsem svetu?
Bodite to, kar ste. Postanite svoja vzornica in ne pozabite na ženske okoli vas. Pomagajte si med seboj. Podpirajte se, namesto da se obkrožate z negativizmom. Imate moč, da spreminjate življenja, zato to moč uporabite, ne zavrzite je.
Tanja Pavlin
Ashley Graham ni le še eno izmed deklet z lepim obrazom. 30-letnica iz Nebraske, ki je leta 2016 postala prva manekenka 'za močnejše postave', ki je krasila slavno, kopalkam posvečeno izdajo revije Sports Illustrated, je lastnoročno premaknila zaprašeno, a zelo močno ustoličeno mejo med 'pravimi' in manekenkami za močnejše postave. Avtorica knjige A New Model: What Confidence, Beauty & Power Really Look Like, oblikovalka perila, kopalk in oblačil za ženske s polnejšimi postavami in ustanoviteljica organizacije Alda, združenja manekenk, ki predstavljajo lepoto onkraj velikosti in izzivajo konvencionalna prepričanja znotraj modne industrije, je glasna zagovornica pozitivne telesne samopodobe in sprejemanja lastnega telesa (med drugim na tem področju sodeluje z Združenimi narodi in Belo hišo). Dama, ki jo je revija Forbes uvrstila na svoj seznam 30 najvplivnejših ljudi, mlajših od 30 let, s svojimi osebnimi platformami dviguje samozavest vseh tistih, čigar telesa odstopajo od manekenskega standarda vitkosti.
Plus size je za vas 'umazana' beseda.
Ko sem začela kariero v manekenskem svetu. so se manekenke delile na običajne manekenke in plus size manekenke (op. a. manekenke za močnejše postave). Prve so bile 'prave' manekenke, druge pa kolegice s prekomerno težo, rezervirane za v modni industriji manj vredna dela. To me je zverinsko motilo. Mar ni manekenka manekenka? Zakaj potrebujemo kategorije? Zakaj modna industrija vse konfekcijske številke od 46 dalje označuje za 'močnejše postave'? Kar se mene tiče, bi morala biti ta besedna zveza prepovedana, saj je diskriminatorna.
Modna industrija se, tudi po vaši zaslugi, spreminja. Kategoriziranja je manj. Moda vse bolj spoštuje različnost na vseh področjih.
Vesela sem, da je tako. Če mi je uspelo spremeniti mišljenje le enega človeka na tem svetu, je bilo vredno. Nihče se namreč ne bi smel počutiti manjvrednega zaradi oblike svojega telesa. V mojem idealnem svetu bi bila modna industrija slepa in povsem brez oznak – na modnih brveh bi hodila tako dekleta, ki so vitka, kot tudi tista, ki to niso, skupaj z vsemi verzijami vmes. K temu moramo stremeti.
Že dolgo niste več le super model. Postali ste oblikovalka perila, kopalk in oblačil, aktivistka ter vzornica milijonom deklet in žensk po vsem svetu, ki, kot ste sami povedali v enem izmed vaših govorov, 'vse življenje verjamejo, da so debela in grda'. Bi lahko rekli, da je spreminjanje miselnosti v modni industriji vaša misija?
Če sem čisto poštena, v modni svet nisem vstopila z misijo. Hotela sem biti le manekenka. Odkrili so me pri 12 v domačem nakupovalnem centru v Lincolnu v Nebraski. Pri 14 sem dobila prvo delo, pozirala sem za znamko spodnjega perila – mama je zahtevala potrdilo, da bodo na fotografiji računalniško izbrisali moje bradavičke (smeh). Delo sem opravila tako dobro, da so me najeli dolgoročno, zanje sem pozirala na mesečni osnovi. Tako se je začela moja manekenska kariera, ki me je pri 18 letih pripeljala v agencijo Ford. Preselila sem se v New York in tam je moja samozavest … uplahnila.
Zakaj? Kaj se je zgodilo?
Že kot deklica sem imela 'močnejše' kosti. Cela moja družina je takšna, vendar sem vedno menila, da sem povsem normalna, saj moja mama ni dovolila, da bi skupaj s sestrama mislile karkoli drugega. Kot predana kristjanka nas je vedno učila, da imajo besede pomen in moč. Neštetokrat nam je rekla: »Če same sebi rečete, da ste debele, potem boste debele. Če si govorite, da ste neumne, boste neumne.« To me je zelo oblikovalo. Beseda debela sprva enostavno ni bila povezana z mojo samopodobo, potem pa je prišel New York ... Jedla sem nezdravo, zredila sem se. Ljudje so začeli opažati mojo težo. Govorili so mi, predebela si, shujšati moraš. S takšno postavo ne boš nikoli delala. Ne boš uspela. Poglej se, kakšna si.
In, ste jih poslušali?
Pa še kako. Začela sem hujšati. Dekle, ki neskončno rado jé, se je vrglo v diete. Poskusila sem vse, pa nič ni pomagalo, iz dneva v dan sem bila samo nesrečnejša. Nikoli ne bom pozabila nekega snemanja, na katerem smo sodelovale tri ali štiri manekenke. Ena izmed njih, super suhica, mi je rekla: »So tebe v resnici plačali za tole snemanje?« Spomnim se, da sem si mislila: «Ojej, misli, da delam zastonj, ker sem tako debela!« Takšne pripombe so imele name uničujoč učinek. Lahko si še tako samozavesten, takšne besede te enostavno ubijejo.
Celotno sezono sem poslušala samo zavrnitve. Eno za drugo. Hotela sem obupati in se vrniti nazaj domov. Poklicala sem mamo, ki mi je rekla: »Prišla si z razlogom. Tvoje telo bo spremenilo življenja ljudi, ampak najprej moraš ti spremeniti svoj odnos do sebe. Ti si tista, ki se vsak dan vidiš v ogledalu.«
Kako vam je uspelo ne le sprejeti svoje telo, pač pa v njem začeti tudi uživati?
Z velikooo dela (smeh). Poudariti moram, da samozavest, ki jo imam danes, ni nekaj, kar se zgodi čez noč. Na njej sem delala dolgo, dolgo časa. Pozitivna afirmacija je bila v tem procesu ključnega pomena. Še danes se vsak dan pogledam v ogledalo in si rečem: »Drzna si. Čudovita si. Lepa si. Lahko si vse, kar si želiš biti.« Če moj trebušček ta dan res sili ven bolj kot običajno, ga pogledam in mu rečem: »Hej, luštkan si!« Besede imajo moč. Če jih uporabljaš negativno, ti negativno vrnejo.
V modno orbito vas je nato izstrelila reklamna kampanja za spodnje perilo oblikovalke Lane Bryant, v kateri nastopate še z nekaterimi drugimi modeli 'za močnejše postave'. Reklamo so ameriške televizije zaradi 'vulgarne' vsebine zavrnile, čeprav oglas v resnici ni niti najmanj sporen – težava je bila predvsem v tem, da je prikazoval golo kožo 'debelih' žensk.
Neverjetno, se vam ne zdi? Ko je reklama prišla v javnost, sem imela 21 let. Na kontroverznost, ki jo je ustvarila, nisem bila pripravljena. Gre za čudovito posnet črno-bel oglas, v katerem manekenke nastopamo v novi kolekciji perila. Nič seksualnega ni v njem. Nič neprimernega. Nič grdega. Ameriške 'cenzorje' je zmotila maščoba. Močnejše žensko telo so označili za vulgarno, medtem ko je bilo telo suhljate manekenke v enakem perilu, posnetem na precej bolj seksualen način, povsem sprejemljivo. Problem je bil v dejstvu, da si je blagovna znamka upala reči – hej, ženske prihajamo v različnih oblikah in vse smo lepe in seksi.
Torej je šlo dejansko za vrsto diskriminacije?
Absolutno. Za dvojna merila. Moja prsa, boki in stegna so bila večji od tistih, ki jih je ameriška javnost vajena v tovrstnih oglasih, zato so bila označena za sporna. Šlo je za vprašanje velikosti. Kilogramov. Nezaslišano, a vendar dokaz, da se lahko še iz takšne neumnosti rodi nova priložnost. Ta reklama je ustoličila mojo kariero. Tu se je vse začelo. V oddajo me je povabil Jay Leno! Bilo je noro. V tem času sem se začela tudi končno pametno prehranjevati, začela sem telovaditi, duhovno in mentalno sem se začela spreminjati v osebo, kakršna sem hotela postati. Stvari so se enostavno poklopile.
Ali danes, kljub vaši slavi in statusu, še vedno naletite na ljudi, ki vas zaradi vaše oblike telesa obravnavajo manjvredno?
To se še vedno dogaja. Pogosto sem razočarana nad tem, kako se ljudje vedejo do mene, zato zelo sočustvujem z dekleti in vsemi ženskami tega sveta, ki so žrtve negativnih in zlobnih pripomb na račun svojega telesa. Besede, ki so jih zmožni izreči ljudje … nič več me ne more presenetiti. Izkusila sem vse, zato se mi ni težko poistovetiti s podobnimi zgodbami. Mučili so me z imeni, zbadljivkami in zmerljivkami. Preživela sem fante, ki so me pustili, ker so se bali, da se bom še bolj zredila … Prav vseeno je, kateri generaciji pripadate, zgodba je vedno enaka. Prav zato je pomembno, da imajo mladi vzornike. Ženske, ki znajo reči: »Ja, imam celulit. Celo na rokah, ne samo na stegnih. Moja zadnjica je bizarne oblike, pa vendar … kul sem!« Svet potrebuje takšne ljudi. Ljudi, ki pošteno in brez zadržkov govorijo o svojem telesu, brez strahu in sramu.
Eno izmed vaših glavnih orodij so družabna omrežja.
Brez njih mi ne bi uspelo. Digitalne platforme so bile, ko sem začela, še v povojih, pa vendar so se mi zdele nekaj fantastičnega. Dosegla sem lahko ženske, ne da bi me pri tem ustavili modni uredniki, kasting direktorji in vsi ostali profesionalci, ki sem se jim zdela le še en lep, a predebel obraz. Začela sem objavljati selfije s hashtagom #beautybeyondsize. In ženske so se odzvale. Naveličane so bile tiranije ene oblike postave. Moji sledilci so hitro rasli, z njimi pa tudi zanimanje modnih znank. Naenkrat so se začeli zame zanimati tudi tisti, ki v svoji ponudbi nimajo številk za močnejše postave. Levi’s, Calvin Klein … Dobila sem platformo, s pomočjo katere sem lahko poslala sporočilo – lepe ste ne glede na velikost in obliko vašega telesa.
Definicijo besede seksi vam je dejansko uspelo zelo demokratizirati – ne le s svojimi govori, pač pa tudi objavami, s tem, kdo ste in kako ste videti.
Zakaj bi morale skrivati svoje telo? Bodimo ponosne nanj. Pokažimo ga. Rada se oblečem v prosojno, v kratko, v oprijeto. Ni me sram objaviti mojega celulita. Imam ga, pa kaj potem? Vse, kar počnem, ima eno rdečo nit, eno sporočilo – vse oblike telesa so sprejemljive in poželjive.
Zanimivo je, da so vaše sledilke predvsem ženske in ne moški.
Ženske so tiste, ki so mi podarile status 'seks simbola' in to mi neznansko veliko pomeni. Ženske smo tiste, ki bomo redefinirale pomen besede seksi v sodobni družbi. Imamo to moč. In to je revolucija.
Pa res nikoli skrivoma ne sanjate o izgubi kilogramov?
Oh, verjemite mi, pred leti sem bila obsedena s tem. Danes pa ne več, hujšanje bi se mi zdelo hinavsko. Nezvestoba sami sebi in vsemu, v kar verujem. Moje telo sem jaz in jaz sem srečna.
Vse bolj se uveljavljate tudi kot modna oblikovalka. Se nameravate v prihodnosti bolj posvetiti temu?
Zagotovo. Oblikovanje me zelo veseli. Še posebej, ker oblikujem nekaj, česar na tržišču ni. Navdihujejo me vitkejše ženske, ker nosijo oblačila in perilo, ki bi si jih želela nositi sama, vendar ne morem, ker za mojo postavo takšnih oblačil preprosto ni.
Ste navdih milijonom, kdo pa navdihuje vas?
Jennifer Lopez in Kim Kardashian. Obe sta močni ženski, ki se dobro počutita v svojih telesih.
V vašo čast so izdelali tudi punčko Barbie. Zahtevali ste, da ji spremenijo postavo.
Jasno! Zelo sem bila vznemirjena zaradi tega projekta. Ni dovolj, da le govorimo o sprejemanju različnih oblik telesa, tudi narediti je treba nekaj. Podjetja, kot je denimo Matel, so hvale vredna, saj jim ni vseeno. Moja Barbika ima takšno postavo kot jaz – nobene luknje med stegni (smeh).
Nekateri so vam očitali, da s svojo postavo promovirate nezdrav življenjski slog in debelost. Kaj ste jim odgovorila?
Očitali so mi, da ima moje delo negativen učinek na zdravje in samopodobo mladostnic. To je najbolj nora stvar, ki sem jo slišala v življenju. Tudi suhice niso vedno zadovoljne s svojimi telesi. Negativna samopodoba ni samo vprašanje oblike, pač pa sprejemanja tega, kar si. Vsem mladim želim povedati, da so dovolj dobri takšni, kot so. Ne glede na to, koliko celulita in maščobe imajo ali nimajo.
Za konec, kaj bi svetovali ženskam po vsem svetu?
Bodite to, kar ste. Postanite svoja vzornica in ne pozabite na ženske okoli vas. Pomagajte si med seboj. Podpirajte se, namesto da se obkrožate z negativizmom. Imate moč, da spreminjate življenja, zato to moč uporabite, ne zavrzite je.
Tanja Pavlin